Lekarnar.com - spletna lekarna

GERB - zgaga in druge težave

Gastroezofagealna refluksna bolezen Konec leta je čas, ko se velikokrat znajdemo pred bogatejše obloženimi mizami. Bolj mastne in težke jedi ter alkoholne pijače so v tem času veliko pogosteje na jedilniku. Pa tudi sicer se med letom velikokrat zgodi, da se spozabimo in zanemarimo zdravo prehrano.

Vsekakor je druženje ob dobri hrani lahko zelo prijetno, a imajo lahko preobilni ali premastni obroki ter alkoholne pijače zelo neprijetne posledice. Pekoč občutek za prsnico večinoma povezujemo z zgago, ampak ima lahko slednja širše posledice. Poleg vračanja kisle želodčne vsebine v ustno votlino (regurgitacija) je to, kar poznamo pod izrazom da peče zgaga (pekoč občutek v žlički ali za prsnico) najpogostejša težava pri gastroezofagealni refluksni bolezni oziroma GERB-u.

V novejšem času postaja gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB) čedalje pogostejša, po nekaterih podatki naj bi namreč prizadela okoli desetino vsega prebivalstva. Ločimo dve obliki GERB-a, med katerimi ena povzroči tudi vnetje sluznice požiralnika, druga pa na sluznico ne vpliva v tej meri.

Nastanek GERB-a
Vzrokov za nastanek te bolezni je več, vsekakor pa je bistven dejavnik popuščanje mišice zapiralke, ki loči želodec in požiralnik. V normalnih okoliščinah se mišica zapiralka odpre zgolj takrat, ko spusti hrano v želodec, v primeru njene okvare pa se ne zapira in dopušča, da v požiralnik ali pa še višje prehaja želodčna kislina. Rezultat je draženje, bolečina v požiraniku, zgaga, v hujših primerih celo vnetja in razjede sluznice.

Na razvoj GERB-a vpliva tudi prekomerno izločanje želodčne kisline (refluks) ali druge težave z želodcem. Sami lahko k razvoju GERB-a pripomore z nezdravo in mastno hrano, prekomerno telesno težo, kajenjem ali pa uživanjem določenih vrst zdravil.

Simptomi GERB-a in težave, povezane z njim
GERB se navzven kaže na zelo različne načine in na več mestih. Bolniki imajo zaradi njega lahko težave v grlu, nosu, žrelu, pa tudi v zobeh, prsih in pljučih, možne so celo vnetja sinusov in srednjega ušesa.

Najpogosteje se bolniki GERB srečujejo s hripavostjo, kašljem, vnetji grla, glasilk, prisoten je zadah, moteno je požiranje, v nekaterih primerih je zmanjšana celo zmožnost telesne aktivnosti in moten spanec. Ob izrazitejšem izločanju želodčne kisline se lahko pojavijo celo težave zaradi razjed zobne sklenine. Simptome, ki se ne navezujejo neposredno na požiralnik, imenujemo neznačilni simptomi GERB oziroma ekstraezofagealni GERB.

Pomembno je vedeti, da je mogoč pojav zgolj neznačilnih simptomov brez prisotnosti značilnih, saj se pogosto pri pojavu prvih ob diagnosticiranju ne pomisli na prisotnost GERB-a.

GERB je lahko v določenih primerih še posebej neprijetna bolezen. Še posebej za posameznike, ki nastopajo v javnosti in veliko uporabljajo svoj glas, so simptomi, kot je hripavost, pokašljevanje in zadah lahko zelo omejujoči.

Ukrepi in zdravljenje
Pomoč pri GERB-u je odvisna od intenzivnosti težav. Pri blažjih oblikah bolezni je mogoče že s spremembo življenjskega stila storiti veliko za izboljšanje stanja, na voljo pa je tudi nekaj zdravil brez recepta, ki lajšajo simptome.

Lažje oblike GERB-a je moč olajšati z primerno dieto (nič ali minimalna količina maščob, začimb, kave, alkohola, čokolade, orehov, lešnikov, ...), primerno telesno težo, opustitvijo kajenja in izogibanjem zelo oprijetim oblačilom. K izboljšanju stanja lahko veliko pripomore tudi zamenjava katerih od zdravil, ki jih bolnik uživa, seveda s pomočjo svojega zdravnika.

Težave, ki jih povzroča GERB je mogoče omejiti tudi s tem, da bolnik po obedu okoli štiri ure ne počiva v vodoravnem položaju, sicer pa ima med spanjem dvignjeno vzglavje.

Vsekakor pa je potrebno ob poslabšanju simptomov obiskati zdravnika. Pojav zgage večkrat tedensko, oviranje pri vsakodnevnih aktivnostih, še posebej pa bolečina v prsih, motnje požiranja, bruhanje ali celo krvavitve iz prebavil pa so brezpogojno opozorilo, da je potrebno poiskati zdravniško pomoč.

Zdravnik na podlagi pregleda odloči o nadalnjem poteku zdravljenja, v primeru prisotnosti neznačilnih simtomov pa tudi o pregledu pri specialistu, saj je s tem mogoče izključiti druge bolezni, povezane z istimi simptomi.

Kljub temu, da so zaviralci protonske črpalke najpogostejša in najučinkovitejša rešitev pri zdravljenju GERB-a, lahko zdravnik predpiše tudi druga zdravila, ki zmanjšujejo kislost želodčnega soka in/ali zavirajo njegovo izločanje (antacide - ti nevtralizirajo izločeno kislino in imajo kratkotrajen učinek, zaviralce H2 - ti zavirajo izločanje kisline, a se lahko z njihovo uporabo razvije toleranca, zaradi česar sčasoma postanejo neučinkoviti). Zaviralci protonske črpalke sicer delujejo dlje in močneje, a jih je kljub temu potrebno jemati tudi nekaj časa po prenehanju težav.

GERB pa je mogoče zdraviti tudi kirurško, a je to izredno redka praksa za zelo hude in specifične primere te bolezni.

Sami lahko storimo veliko, a le do določene meje
Omenili smo že, da si je mogoče pri GERB-u pomagati tudi brez predhodnega obiska pri zdravniku, a seveda le ob odsotnosti alarmantnih znakov, ki smo jih navedli pred tem (npr. bruhanje, motnje požiranja, krvavitve prebavil, bolečina v prsih, ...). V lekarni so na voljo zdravila brez recepta, ki jih bolnik za samozdravljenje uporablja največ dva tedna, v času katerih morajo težave popolnoma izginiti. Seveda pa naj v primeru kakršnekoli negotovosti bolnik zdravnika obišče tudi prej.