Lekarnar.com - spletna lekarna

Povišan holesterol

V človeški krvi sta naravno prisotna dva tipa maščob, holesterol in trigliceridi. Obe maščobi sta telesu nujno potrebni, a sta v primeru, ko presežeta optimalno količino v krvi, vzrok številnih zdravstvenih težav (srčno-žilni zapleti). Povišane vrednosti maščob v krvi ima po raziskavah približno slaba polovica populacije.

Natančneje o maščobah v krvi
Holesterol je v vodi netopna, voskasta snov, ki nastaja v jetrih ali pa se v telo vnaša s hrano. Holesterol je bistvena komponenta celic, sodeluje pa tudi pri nekaterih hormonskih procesih. Zaradi svoje netopnosti v vodi se po ožilju prenaša vezan na beljakovine v obliki delcev, imenovanih lipoproteini. Slednje ločimo na lipoproteine z majhno gostoto (LDL) oziroma zelo majhno gostoto (VLDL) ter lipoproteine z veliko gostoto (HDL). V odnosu do človeškega organizma LDL in VLDL pojmujemo kot škodljive lipoproteine, saj dopuščajo kopičenje holesterola v krvi, HDL pa kot telesu koristne oziroma varovalne lipoproteine. Slednji namreč iz žilne stene odstranjujejo holesterol in so kot takšni dobrodošli.

Trigliceridi so prisotni v lipoproteinih zelo majhne gostote (VLDL). Teh je v telesu največ, organizem pa z njihovo pomočjo v maščevju hrani energijo.

Optimalne količine holesterola v krvi in posledice preseženih vrednosti

Skupni holesterol Holesterol LDL Holesterol HDL Trigliceridi

manj kot 5 mmol/l manj kot 3 mmol/l več kot 1 mmol/l manj kot 2 mmol/l

Pri rizičnih skupinah so optimalne vrednosti drugačne. Skupni holesterol naj pri njih ne bi presegal 4 mmol/l, LDL pa 2 mmol/l.

Pri presežku holesterola (predvsem LDL) je problematično predvsem njegovo kopičenje v stenah arterij, ki povzroča njihovo oženje in v najhujšem primeru zamašitev. Proces nalaganja holesterola na stene žil imenujemo ateroskleroza, njen največji dejavnik pa je prav hiperholesterolemija oziroma presežek holesterola v krvi.

Zaradi ateroskleroze se arterije počasi ožijo in v najslabšem primeru popolnoma zamašijo. Ateroskleroza se najpogosteje razvije na stenah žil srca in nog, s čimer predstavlja izjemno nevarnost za nastanek srčnega infarkta ali možganske kapi. Tok krvi lahko nestabilen aterosklerotični plak namreč požene po krvožilju, zaradi česar pride do srčne ali možganske kapi. Ker - v primeru, da ateroskleroza nastane v žilah nog - ta povzroča tudi odmrtje nog, je lahko tudi vzrok za invalidnost.

Dejavniki tveganja za povišan holesterol in njegovo zmanjševanje
Na povišano vrednost maščob v krvi močno vplivajo naša prehrana in telesna aktivnost, seveda pa tudi debelost, ki je močno povezana prav s prvima dvema dejavnikoma. Poleg tega na povišano raven maščob v krvi vplivajo tudi dedni dejavniki, določene bolezni (npr. visok krvni tlak, diabetes) ter življenjski stil (kajenje, stres). Jasno je tudi, da več dejavnikov naenkrat pomeni višjo nevarnost za povečanje vrednosti maščob v krvi in pojav posledic, povezanih s tem.

Vsebnost holesterola v krvi lahko zmanjšamo na več načinov, seveda pa najučinkoviteje s kombinacijo več različnih dejavnosti, med njimi predvsem ustrezno telesno aktivnostjo in pravilno prehrano.

Pri zniževanju holesterola v krvi veliko pomaga že zmerna telesna aktivnost. V kolikor poprej niste bili telesno aktivni, se vadbe lotite postopoma, predvsem pa tako, da telesa ne obremenjujete prekomerno. Vaš dolgoročni cilj naj bo vsaj 30 minut telesne aktivnosti petkrat tedensko.

Ko sestavljate svoj jedilnik, vanj vključujte čim manj nasičenih maščobnih kislin oziroma jih nadomeščajte z nenasičenimi maščobnimi kislinami kot so omega 3, saj pomagajo pri zniževanju maščob v krvi, stabilizirajo aterosklerotične plake in blažijo posledice srčno-žilnih zapletov. Te maščobne kisline in njihove prekurzorje najdemo v mnogih rastlinskih oljih (konopljino olje, laneno olje, svetlinovo olje) ter predvsem v ribah.

Izogibajte se slani hrani ter neurejeni prehrani. V svoj jedilnik vključujte zelenjavo, sadje in ostalo hrano, ki vsebuje veliko vlaknin. Po nekaterih raziskavah naj bi imeli zelo pozitiven učinek na zmanjševanje vrednosti holesterola v krvi tudi zeleni čaj, soja in česen.

Zdravila za zniževanje holesterola
Najpogosteje začetek zdravljenja z zdravili za zmanjševanje holesterola pomeni, da jih bomo jemali do konca življenja, njihova učinkovitost pa je pogojena z rednim jemanjem in hkratnim uvajanjem zdrave prehrane ter redne telesne aktivnosti.

Tudi zato je pred uvedbo zdravljenja z zdravili priporočljivo, da poizkusimo spraviti holesterol na priporočljivo vrednost zgolj s pomočjo zdrave prehrane in ustrezne telesne aktivnosti pod nadzorom našega zdravnika. Pomembno dejstvo je tudi to, da zgolj z zdravili dolgoročno najverjetneje ne bomo dosegli pričakovanega učinka.

Zdravila za zniževanje holesterola in trigliceridov v krvi so razdeljena v več skupin, med katerimi za najučinkovitejše in z najmanj stranskih učinkov veljajo statini. Za razliko od slednjih so zdravila iz skupine fibratov, kljub temu da so učinkovitejša pri zniževanju ravni trigliceridov v krvi, manj preizkušena in povzročajo več stranskih učinkov. Statini zavirajo sintezo holesterola v jetrih in hkrati znižujejo raven LDL v krvi, medtem ko fibrati znižujejo predvsem vrednost trigliceridov v krvi in povečujejo koristen HDL. Kadar bolniki ne prenašajo zdravljenja s statini (ali pa ob zdravljenju z manjšimi odmerki statinov), uporabljamo tudi zaviralce absorbcije holesterola iz črevesja ali ionske izmenjevalce.

Preventiva je zelo pomembna
Pri preprečevanju težav, ki jih povzroča povišana stopnja holesterola v krvi, igra veliko vlogo naš življenjski slog, mnogokrat že dokaj zgodaj v življenju. Odsotnost slabih razvad kot so kajenje in prekomerno uživanje alkohola, hkrati pa pravilno in zdravo prehranjevanje ter redna telesna aktivnost so recept za boljše stanje srca in ožilja tudi v poznejših letih življenja.

Lekarnar.com

Priporočeni izdelki