Pogosta utrujenost, odvečni kilogrami, napihnjenost, težave s koncentracijo in spominom, driska ali zaprtje, glavoboli, bolečine v sklepih in mišicah ter motnje spanja.
Vse to in še kakšna težava so lahko simptomi intolerance na prehrano, ki je med populacijo relativno visoko razširjena.
Po nekaterih podatkih za blažjo ali hujšo intoleranco na prehrano trpi okoli polovice populacije, medtem ko ima alergijo na hrano »zgolj« 2% populacije.
Princip, po katerem uživanje določenih vrst prehrane vpliva na naše splošno zdravje in dobro počutje je zelo zapleten, največkrat pa medsebojne povezave med prehrano posameznika in simptomi ni mogoče neposredno dokazati.
Povezavo med prehranjevanjem in simptomi je mogoče odkriti s preverjanjem reakcije na določene tipe živil oziroma odkrivanjem tvorbe specifičnih protiteles v telesu.
Test intolerance na hrano lahko identificira na katero specifično hrano smo alergični. Po identifikaciji intolerance na določeno živilo slednjega izločimo iz prehrane.
Prehranska intoleranca in alergija - razlike in podobnosti
Prehranska intoleranca je reakcija, kjer imunskega mehanizma ni moč dokazati (takšno reakcijo poimenujemo tudi psevdoalergija). Z drugim imenom jo imenujemo nealergijska preobčutljivost na hrano.
Povezana je lahko z motnjami v delovanju encimov (npr. pomanjkanje laktaze pri preobčutljivosti na mleko), lahko pa tudi s farmakološkimi vzroki in vzroki, ki jih v bistvu ne moremo pojasniti.
Alergija na hrano na drugi strani pomeni preobčutljivost organizma na prehrano, ki sicer pri večini ljudi ne povzroča težav. Pri alergični osebi obstaja napaka imunskega sistema, zaradi katere slednji napačno prepoznava določeno snov kot škodljivo in zaradi česar je izzvano nastajanje protiteles igE (imunoglobulini razreda E), ki so usmerjena proti tem snovem.
Razlogi za napake v imunskem sistemu še niso docela pojasnjeni, med bolj zanimivimi razlagami pa je t.i. higienska hipoteza. Ta govori o povezavi med stikom s škodljivimi snovmi v otroški dobi in razvojem nepravilnih reakcij na neškodljive snovi v kasnejšem obdobju.
Katera je hrana, na katero smo lahko intolerantni?
Snovi, ki povzročajo reakcije na telesu imenujemo alergeni. Slednje na primer določa tudi slovenski Pravilnik o označevanju predpakiranih živil, v katerem je določen seznam živil, za katere mora biti na embalaži označena prisotnost.
Zanimivo je, da kar 90 odstotkov alergičnih reakcij povzroči 8 živil iz seznama v pravilniku (mleko, jajca, arašidi, lupinasto sadje, žita, ki vsebujejo gluten, soja, ribe in raki).
V pravilniku o splošnem označevanju predpakiranih živil je navedenih naslednjih 12 alergenih živil:
- žita, ki vsebujejo gluten (pšenica, rž, ječmen, oves, pira, kamut, in njihove križane vrste) ali izdelki iz njih,
- raki in izdelki iz njih,
- jajca in izdelki iz njih,
- ribe in izdelki iz njih,
- arašidi in izdelki iz njih,
- soja in izdelki iz nje,
- mleko in mlečni proizvodi (ki vsebujejo laktozo),
- lupinasto sadje (oreščki): mandelj, lešnik, oreh, indijski orešček, ameriški oreh, brazilski orešek, pistacija, makadamija in orehi in izdelki iz njih,
- listna zelena in izdelki iz nje,
- gorčično seme in izdelki iz njega,
- sezamovo seme in izdelki iz njega,
- žveplov dioksid in sulfiti v koncentraciji več kot 10 mg/kg ali 10 mg/l izdelka, izraženi kot SO2 (velja za končni izdelek ne za posamezno sestavino).
Pri tem ni odveč poudariti, da so lahko podobne alergene sestavine lahko na embalaži različno poimenovane, zaradi česar je v primeru intolerance ali alergije na določeno živilo potrebna večja previdnost pri razbiranju sestavin iz embalaže.
Alergijo in prehransko intoleranco med drugim ločimo tudi po tem, da se klasična alergija običajno izraža kmalu ali neposredno po zaužitju hrane ter z relativno močnim odzivom imunskega sistema.
Telo takoj začne tvoriti protitelesa igE, s katerimi poizkuša zaustaviti delovanje alergenov iz hrane. Simptome alergije lahko opazimo kot draženje in vidne znake na koži, kihanje in smrkanje, utrujenost, prebavne motnje, v najhujših primerih tudi kot anafilaktični šok in otečnost.
Prehranska intoleranca nima tako neposrednih in takoj vidnih simptomov. Simptomi lahko nastopijo tudi šele po nekaj dnevih in so običajno manj nevarni od alergijskih reakcij. Pri prehranski intoleranci je značilna povečana proizvodnja igG protiteles.
Alergijski testi in testi intolerance na hrano
Bistvo alergijskih testov je povezava določenih simptomov z alergijo in odkrivanje snovi, ki reakcije povzročajo. Poznamo več različnih testov intolerance na hrano:
- Kožne teste.
- Krvne preiskave.
- Provokacijske teste.
Kožni testi se lahko opravljajo z vbodom, preko katerega se alergeni v majhnih količinah vnašajo v kožo. V kolikor pri takšnem testu na mestu vboda nastane mehurček z pordelo okolico, lahko potrdimo alergijo. Kje lahko opravimo večino testov intolerance na hrano? Lahko pri zdravniku, lahko pa tudi sami doma z različnimi paketi samotestiranja.
Poznamo tudi test z obliži, kjer se alergeni nanesejo na kožo, pokrijejo s krpico, reakcije pa se preverijo po dveh in po treh dneh.
Krvne preiskave alergijo ugotavljajo preko določanja za alergijo značilnih dejavnikov, najpogosteje za imunoglobuline E, provokacijski testi pa se zaradi potencialnega tveganja izvajajo zgolj klinično. Potekajo z neposrednim vnašanjem čedalje večje količine alergenov v telo.
Test prehranske intolerance se opira na ugotavljanje prisotnosti imunoglobulinov G, ki jih lahko razumemo kot odgovor telesa na določeno prehrano. Sicer je prehranska intoleranca stanje, ki ga je mogoče preučevati tudi z izločevanjem živil, za katere sumimo, da povzročajo reakcije.
Kako zdravimo intolerance na prehrano?
Bistveno izboljšanje simptomov je pri alergiji ali prehranski intoleranci mogoče doseči zelo hitro.
Z umikom prehrane, ki povzroča reakcije imunskega sistema, se stanje lahko izboljša že po nekaj dnevih.
V nadaljevanju je ob identifikaciji intolerance zatorej potrebno spremeniti prehranjevalne navade, a ob tem vsekakor upoštevati, da je ob tem izjemnega pomena tudi ohranjanje uravnotežene prehrane.
Tako moramo kljub izključitvi določenega živila iz prehrane poskrbeti, da bomo v telo vnašali zadostno količino beljakovin, ogljikovih hidratov, maščob ter vitaminov in mineralov, hkrati pa ohraniti primeren kalorični vnos.
Zdravljenje z zdravili je običajno potrebno zgolj pri bolnikih s hujšimi oblikami alergijskih reakcij, predvsem pa zgolj s predhodnim posvetom z zdravnikom. Zdravila za zdravljenje alergij ločimo na olajševalce (antihistaminiki) in preprečevalce (glukokortikoidi).
Lekarnar.com
