Glivice na stopalih in nohtih

Glivice na stopalih in nohtih - Slika 1

Glivično obolenje najraje prizadane telesne predele, ki nudijo ugodne pogoje za življenje mikroorganizmov. Glivice za svoj obstoj potrebujejo temno, vlažno in zmerno toplo okolje, zaradi česar jih pogosto najdemo pri ljudeh in živalih. Pri njih izzovejo draženje, rdečico in luščenje kože, v nekaterih primerih pa tudi hujše srbenje in luščenje kože, celo mehurjenje in otekline.

Okužba z glivicami
Najpogosteje se okužba z glivicami pojavi v toplejšem času, saj so stopala takrat bolj izpostavljena, ker pa jih najdemo povsod, kjer so zagotovljeni pogoji za njihov obstoj, nas lahko doletijo skozi celo leto. Tako je tudi v zimskem času, ko prehajamo iz mrzlega na toplo, ali pa pri ljudeh, ki so obuti večji del dneva, možnost pojava glivic visoka. Možnost za okužbo z glivicami  je povečana pri diabetikih, zaradi izrazitejših kožnih gub pa tudi pri debelih ljudeh. Sicer glivice najpogosteje najdemo med prsti na nogah, ob nohtih, pod dojkami, v dimljah in, kot rečeno, v kožnih gubah.

Za okužbo na nohtih in stopalih so najbolj zaslužne glivice iz skupine dermatofitov, v nekaterih primerih pa težave povzročajo tudi kvasovke in plesni. Nohte prizadanejo na različne načine, lahko pa privedejo tudi do tega, da noht odstopi. Ob okužbi noht spremeni barvo na rumenkasto - to je še posebej vidno ob robovih nohta - na določenih mestih se odebeli, značilna za okužbo pa sta tudi lomljenje in krušenje nohta. Ko glivice napadejo stopalo, to pomeni luščenje in srbenje kože, v določenih primerih tudi hujše izpuščaje, mehurje in razpoke na koži. Najbolj prizadeto mesto na stopalih so zagotovo predeli med prsti.

Dermatofite ločimo na zoofilne in antropofilne. Prvi se na ljudi prenašajo iz živali, predvsem mačk, v nekaterih primerih tudi psov. Okužba nastane v stiku z okuženo živaljo, ki jo je treba v takšnem primeru peljati k veterinarju. V Sloveniji beležimo kar visoko razširjenost glivičnih obolenj zaradi stikov z živalmi, najpogosteje okuženi pa so otroci (mikrosporija, najpogosteje okužba z glivo Microsporum canis). Antropofilni dermatofiti so prilagojeni človeški roževini in se med ljudmi prenašajo neposredno ali posredno, prek okuženih površin.

Preventiva in zdravljenje
Glivicam se lahko izognemo že, če smo malo bolj previdni ob stiku s površinami, kjer se glivice pogosto pojavljajo. To so predvsem tuši, kadi, bazeni, savne, slačilnice in podobno. Tam se izogibamo neposrednemu stiku s površino, torej nismo bosi, mokre noge pa si vedno temeljito obrišemo, še posebej med prsti. Dober razlog za nastanek glivične okužbe je lahko tudi neprimerna obutev. Pretesna, nezračna obutev in obutev iz sintetike lahko moti prekrvavitev nog in poškoduje nohte, kar poveča njihovo ranljivost za okužbe, hkrati pa nudi možnost za obstoj mikroorganizmov. Ni odveč pripomniti, da je za okužbo dovolj že le deljenje obutve z osebo, ki ima glivice.

Ko se okužba pojavi, si lahko do določene mere pomagamo tudi sami. Ključ je v higieni in redni skrbi za obutev. Stopala je pred prekomernim potenjem potrebno zaščititi s sredstvi kot so pudri, kreme ali geli, umivati pa jih je priporočljivo s preparati, ki imajo visok pH. Nogavice in brisače ter preostal tekstil, ki pride v stik z okužbo, je potrebno prekuhavati, obutev pa redno dezinficirati ter tako preprečiti naselitev mikroorganizmom. Na voljo so pršila, pudri ter kroglice za nego obutve.

V primeru, ko takšne oblike samopomoči ne zaležejo, je potrebna pomoč z zdravili, ki delujejo neposredno na glivično okužbo. Za učinkovito in trajno odpravo težav je nujno speljati celotno kuro, ki jo predpisuje določen pripravek, saj so glivice lahko prisotne na koži tudi brez zunaj vidnih znakov. Ob vsakem dvomu glede poteka okužbe ni odveč obiskati tudi zdravnika, ki presodi glede potrebe po drugih oblikah zdravljenja.

Lekarnar.com

Komentarji Disqus