V zimskem času pogosto slišimo, da je nekdo staknil virozo, a najverjetneje obstaja relativno malo posameznikov, ki bi znali natančneje opredeliti, kaj to pomeni.
Poleg tega se med ljudmi pojavlja prepričanje, da so viroze bolj pogoste med milejšimi obdobji zime, a trenutno ne obstajajo znanstveni dokazi, ki bi to potrjevali.
Kaj je viroza?
Pod besedo viroza pravzaprav združujemo okužbe, ki jih povzročajo različni virusi in povzročajo težave v dihalih in prebavnem traktu, predvsem v črevesju. Med najpogostejše "zimske" viruse uvrščamo adenoviruse, respiratorni sincicijski virus ter virus gripe, črevesje pa prizadanejo predvsem rotavirusi in kalicivirusi.
Razlika med virusom gripe in ostalimi akutnimi virusnimi obolenji dihal je načeloma zelo majhna. Simptomi so običajno zelo podobni, so pa pogosto pri virusu gripe močneje izraženi.
Pri večini virusov gre tako za povišano telesno temperaturo, glavobol in bolečine v mišicah in kosteh, suh kašelj ter draženje v grlu in žrelu, izčrpanost in mrazenje. Pri virusih, ki prizadanejo črevesje, se pojavljajo slabost, bruhanje in driska.
Trajanje virusnih okužb, tudi gripe, je večinoma nekaj dni, zdravljenje pri zdravniku pa je priporočljivo predvsem pri rizičnih skupinah posameznikov ter v primeru, da simptomi ne izginejo oziroma v nekaj dneh ne pride do izboljšanja.
Prva pomoč pri virozi in lajšanje simptomov
Virozo najbolje obvladamo z dovolj počitka in tekočine, proti gripi pa se lahko dobro zaščitimo s preventivnim cepljenjem, ki je sicer še posebej priporočljivo rizičnim skupinam posameznikov (starejšim, kroničnim bolnikom, ...).
Glavobol in povišano telesno temperaturo zdravimo s protibolečinskimi ter antipiretičnimi zdravili.
Pri težavah v grlu si pomagamo z antiseptiki (tudi protivnetnimi učinkovinami) v obliki pastil, pršil in podobnih izdelkov, katerim so lahko za lajšanje bolečin dodani tudi lokalni anestetiki.
V kolikor je naš kašelj suh, torej z njim ne izločamo sluzi in s tem ne čistimo dihalnih poti, ga je smiselno zavirati s pripravki za pomirjanje in odpravljanje kašlja (antitusiki).
Pri produktivnem kašlju, torej pri kašlju, kjer telo izloča gosto sluz, ki se je v preveliki meri nakopičila na dihalnih poteh, pa je smiselno uporabiti pripravke, ki sluz zmehčajo ter tako omogočijo lažje izkašljevanje (ekspektoransi).
Pri črevesnih okužbah je bistvenega pomena predvsem zadostno nadomeščanje izgubljene tekočine.
Kako se pripraviti na viroze?
Vsekakor se ni moč popolnoma izogniti okužbi z virusi, lahko pa svoj organizem dodatno okrepimo in tako zmanjšamo tveganje zanjo.
Prva obrambna linija pred virozami je vsekakor močan imunski sistem, ki ga lahko krepimo skozi celo leto - z uravnoteženo in zdravo prehrano, ki vsebuje veliko vitaminov in mineralov ter ne vsebuje alkohola, poživil ali tobaka. V kolikor zdravo prehrano pospremimo še z redno telesno aktivnostjo, bo naš imunski sistem še močnejši.
Vsekakor lahko - še posebno v času, ko je izpostavljenost okužbam z virusi večja ter v primeru, da naša prehrana ne vsebuje dovolj vitaminov in mineralov - za krepitev imunskega sistema telesu dodajamo tudi mikrohranila v obliki prehranskih dopolnil. Tako lahko dosežemo priporočeni dnevni vnos posameznih mikrohranil tudi pri povečanih potrebah po njih.
Na splošno se držimo smernic, ki preprečujejo prenašanje okužbe - torej skrbimo za higieno rok, izogibajmo se neprezračenim in obljudenim javnim prostorom ter zaščitimo usta ko kihamo in kašljamo.
Lekarnar.com
