Krvodajalstvo - veliko majhnega za veliko dobrega

koliko litrov krvi v telesu človeka

Naša kri je nenadomestljivo zdravilo in najdragocenejše, kar lahko podarimo. Za potrebe zdravstva in zadostno preskrbo s krvjo je potrebnih kar 400 krvodajalk in krvodajalcev na dan in kar 105.000 na leto.

To pomeni, da lahko za reševanje zapleta pri porodu porabijo 5 litrov krvi, ki jo zagotovi 10 krvodajalcev, za zdravljenje opeklin je potrebno več kot 10 litrov krvi, za operacijo presaditve jeter 10 litrov, operacijo srca 3 litre krvi, za nekatere ponesrečence pa se porabi celo 15 litrov krvi, za kar potrebujemo 20 do 30 krvodajalcev.

Koliko krvi ima človek v telesu?

Povprečen moški ima v telesu okoli 5 litrov krvi. V povprečju imajo moški več krvi kot ženske.

Kri sama po sebi lahko predstavlja tudi do 10% celotne mase človeka.

Že ti podatki povedo, kako pomembno je darovanje krvi za zdravljenje in reševanje življenj in koliko posameznikov se mora odločiti za to solidarnostno dejanje. Včasih so potrebne izredne krvodajalske akcije, ker odvzeta kri ne traja večno.

Na srečo je v Sloveniji krvodajalstvo preraslo v pravo solidarnostno gibanje, ki temelji na največjih in najpomembnejših vrednotah.

Za bodoče krvodajalce

Kri je tekoče tkivo, ki opravlja v telesu pomembne naloge, zato je nepogrešljiva pri zdravljenju bolnikov. Oskrbo s krvjo zagotavljajo krvodajalci. Krvodajalec ste lahko, če ste zdravi, stari od 18 do 65 let in tehtate najmanj 50 kilogramov.

Ženske lahko dajo kri vsake štiri mesece, moški vsake tri.

Transfuzija krvi je varen način zdravljenja, saj je odvzeta kri testirana na povzročitelje zlatenice, aidsa in sifilisa z namenom, da preprečimo možno okužbo bolnika z okuženo krvjo dajalca.

Krvodajalci pa tudi sami pripomorete k varni transfuziji z zdravim načinom življenja in odkritimi odgovori v vprašalniku pred samim odvzemom krvi. 

Če resničnih podatkov nočete ali ne morete dati, lahko v vsaki fazi postopka odvzema krvi odstopite od dajanja krvi. Za vse vaše posredovane in pridobljene podatke je zaupnost zajamčena.

Pred odvzemom krvi

Pred odvzemom krvi se morate predvsem počutiti zdrave. Neposredno pred odvzemom lahko pojeste lahek nemasten obrok, na primer kruh z marmelado, popijete čaj, sok ali kavo.

Ko pridete na odvzemno mesto, v sprejemni pisrni poveste svoje osebne podatke in prejmete krvodajalčev list. Sledi laboratorij, kjer iz kapljice krvi, ki vam jo vzamejo iz prsta, določijo orientacijsko krvno skupino in količino hemoglobina.

Čaka vas še izpolnjevanje vprašalnika, v katerem boste natančno opredelili svoje zdravstveno stanje in način življenja.

V prostoru za odvzem krvi ležete v udoben stol. Medicinska sestra vam skrbno očisti predel na koži, kjer vas zbode z iglo. Lahko rečemo, da odvzem ni toliko neprijeten, da ne bi vsako leto na svetu dalo krvi okoli 80 milijonov ljudi.

Kri se zbira v zaprt sistem plastičnih vrečk, ki pozneje omogočajo predelavo. Ves material, ki se uporablja pri odvzemu, je sterilen in za enkratno uporabo, zato se dajalec krvi pri odvzemu ne more okužiti.

Koliko krvi se odvzame pri krvodajastvu?

Krvodajalcu se navadno odvzame 450 ml krvi, kar je največ 13 odstotkov celotnega volumna krvi v telesu. Ta količina je v skladu s svetovnimi standardi in ne ogroža krvodajalčevega zdravja oziroma njegovega počutja, omogoča pa nadaljnjo predelavo krvi na komponente tako, da lahko en krvodajalec pomaga več bolnikom hkrati.

Sam odvzem traja približno 5 do 10 minut ob stalni navzočnosti in nadzoru medicinske sestre.

Mesto vboda vam tesno povijejo, da preprečijo podkožno krvavitev. Povoj na roki obdržite vsaj dve uri. Po odvzemu vam v jedilnici postrežemo s prigrizkom in z osvežilnimi pijačami. Priporočamo vam, da čez dan zaužijete čim več tekočine.

Odvzeta kri je le del zaloge krvi, ki jo imajo zdravi ljudje, in večina ljudi se dobro in hitro prilagodi na trenutno zmanjšanje volumna krvi. Izjemoma se lahko kdo od krvodajalcev ob odvzemu krvi ali po njem počuti slabo. Vse slabosti so samo kratkotrajne in ne vplivajo na krvodajalčevo zdravstveno stanje. Pomemben je le individualni čas prilagoditve na odvzem krvi.

Kaj pravzaprav je kri?

Pri ljudeh in drugih sesalcih je kri tekoče tkivo rdeče barve. Sestavljajo jo plazma in celice, kot so eritrociti (rdeča krvna telesca), levkociti (bela krvna telesca) in trombociti (krvne ploščice).

Celice obsegajo od 40 do 45 odstotkov prostornine krvi. Kri kroži po telesu. Poganja jo srce po večjih in manjših arterijah do kapilar in nato po venskem sistemu nazaj v srce.

Pri ljudeh razlikujemo veliki krvni obtok, ki zajame vse celice v telesu, in manjši ali pljučni krvni obtok, ki omogoča stik krvi z zrakom. Celicam, tkivom in organom prinaša kisik, hranilne snovi, elektrolite, hormone, vitamine, protitelesa in tudi toploto, odnaša pa razpadle ostanke presnove, ogljikov dioksid in druge snovi.

Pri odraslem posamezniku kri predstavlja približno 7 odstotkov telesne teže. Torej ima 70 kilogramov težak človek okrog 5 litrov krvi. Krvodajalec da brez zaznavnih težav 450 ml ali slabo desetino celotne količine krvi. Če naglo izgubi več kot liter krvi, večina ljudi zazna pomanjkanje le-te.

Iz česa je sestavljena kri?

Eritrociti vsebujejo hemoglobin (rdeče krvno barvilo), ki veže pline, kot sta kisik, ogljikov dioksid, in druge koristne ali škodljive pline. Najnižje vrednosti hemoglobina, ko lahko damo kri, so za moške 135 g/L in za ženske 125 g/L.

Slabokrven je človek, ki ima znižano vsebnost hemoglobina oziroma zmanjšano število eritrocitov. Ponavadi so taki
ljudje bledi, hitreje in težje dihajo ter imajo pogosteje vrtoglavice in druge težave, ki so vezane na pomanjkanje oskrbe s kisikom.

Naloga levkocitov je obrambna, kar pomeni, da skrbijo za prepoznavanje, uničevanje in odstranjevanje škodljivih snovi. Pri vdoru tujka v organizem obkolijo tujek ali poškodovane in odmrle celice (vnetje) in jih odstranijo. Gnoj sestavljajo levkociti, razpadle celice in tujek.

Najpomembnejša naloga trombocitov je strjevanje krvi in preprečevanje odtekanja le-te. V rani, ki v začetku krvavi, se v nekaj minutah naredi strdek in tako prepreči nadaljnjo krvavitev. Pri motnjah strjevanja krvi opazimo podaljšano krvavitev. Plazma vsebuje številne snovi, ki so pomembne za normalno delovanje organizma. Pri opeklinah in drugih mehurčastih tvorbah tvori rumenkasto tekočo vsebino.

Kri je v stiku z vsemi celicami v telesu, zato nam preiskave krvi lahko pokažejo stanje organizma. Z njimi lahko ugotavljamo različne bolezni, dedne zasnove ali presojamo in napovedujemo dogajanje. V krvi zaznamo tudi različne povzročitelje bolezni, ki se pri transfuziji krvi lahko prenašajo s krvjo.

Kdo je lahko krvodajalec?

Krvodajalec je lahko vsakdo, ki je zdrav in se dobro počuti!Pred postopkom odvzema krvi bodoči krvodajalec izpolni vprašalnik in opravi enostavni zdravniški pregled.

Zdravje krvodajalcev presojata šolano zdravstveno osebje in odgovorni zdravnik, ki svetuje, lahko pa tudi odsvetuje odvzem krvi. Zelo pomembno je, da tudi sami presodimo okoliščine, ko ni primerno, da damo kri!

Krvodajalec je lahko vsak, ki je polnoleten, star manj kot 65 let, z vsaj 50 kilogrami telesne teže, vrednostmi hemoglobina 125g/L (ženske) ali 135g/L (moški), krvnim tlakom pod 180/100, zdravim srcem, brez povišane telesne temperature, se dobro počuti in ima strokovno sprejemljivo anamnezo.

Povedano drugače, oseba, ki živi dovolj zdravo, da njen način življenja in okolje samo ne pomenita povečanega tveganja za prenos bolezni s krvjo.

Trajno se dajanje krvi odsvetuje osebam z malignimi obolenji, sladkornim bolnikom, ki jemljejo insulin, intravenskim uživalcem drog, nosilcem nalezljivih boleznih (HIV, hepatitis B in C), bolnikom s srčnimi in žilnimi obolenji, osebam, ki so potencialne prenašalke Creutzfeldt-Jakobove bolezni, itn.

Zdravnik praviloma začasno ne svetuje dajanja krvi osebam, ki so bile na endoskopskih preiskavah, bolnikom z epilepsijo, ledvičnim bolnikom, ob nestrokovno opravljeni akupunkturi, prebadanju kože ali tetovaži, sluzničnem stiku s potencialno okuženo krvjo, ob jemanju nekaterih zdravil, pri bivanju v nekaterih tropskih krajih oziroma jemanju preventivnih zdravil, pri nekaterih cepljenjih z oslabelimi bakterijami ali virusi, po operativnih posegih, ob nedavno prejeti transfuziji itn.

Pri vseh nalezljivih obolenjih ne dajemo krvi vsaj dva tedna po popolni ozdravitvi. Vsem, ki so pod vplivom alkohola ali mamil, odsvetujemo odvzem!

Baza krvodajalcev pomaga reševati življenja

Ustrezni nadomestki za kri žal ne obstajajo, zato ostaja uporaba pripravkov iz krvi še vedno edina možnost izbire pri določenih oblikah zdravljenja. Pri tovrstnem zdravljenju so zato stari in novi krvodajalci ključni ter predstavljajo pomemben dejavnik v marsikaterme primeru reševanja življenj.

Viri:
Lukič, Ljubiša. 2005. Kdaj lahko damo kri, Ljubljana: Rdeči križ Slovenije.
Lukič, Ljubiša. 2005. Nekaj resnic o krvi, Ljubljana: Rdeči križ Slovenije.
Lukič, Ljubiša in Lampreht, Natalija. 2004. Daruj kri za življenje, Ljubljana: Rdeči križ Slovenije.