Olje rakitovca in omega-7 maščobne kisline za učinkovito vlaženje in regeneracijo kože in sluznic od znotraj.

Olje rakitovca in omega-7 maščobne kisline za učinkovito vlaženje in regeneracijo kože in sluznic od znotraj.

Rakitovec je listopadni grm ali nizko drevo in v primerjavi z drugimi rastlinskimi vrstami iz njegove družine oljčičevk vsebuje visoko koncentracijo maščobnih kislin. Olje rakitovca se pridobiva iz semen in plodov rakitovca, vendar se sestava, vrste in koncentracija maščobnih kislin v olju iz posameznih delov rakitovca med seboj precej razlikujejo.1 V olju iz semen rakitovca so tako najpogosteje prisotne linolna kislina (omega-6), alfa-linolenska kislina (omega-3) in oleinska kislina (omega-9), medtem ko mehki del plodov vsebuje največ palmitoleinske kisline (omega-7), šele nato pa sledita oleinska kislina (omega-9) in linolna kislina (omega-6).

Palmitoleinska kislina, ki spada v skupino omega-7 maščobnih kislin, je v rastlinskih oljih le redko prisotna. Olje, ki se pridobiva iz mehkih delov plodov rakitovca, je zato eden izmed najboljših virov palmitoleinske kisline, saj ta predstavlja celo do 50 % vseh maščobnih kislin, ki so prisotne v iztisnjenem olju.1 Olje iz plodov rakitovca obenem vsebuje tudi rastlinske sterole, beta-karoten in vitamin E.1,3

V Aziji olje rakitovca lokalno in peroralno že več kot tisoč let uporabljajo za zdravljenje poškodb kože in sluznice.2 Tudi novejše raziskave potrjujejo, da ima olje rakitovca vlažilni, regeneracijski in krepitveni učinek na kožo in sluznice, kar je najverjetneje posledica prisotnosti antioksidantov in omega-7 maščobnih kislin v rakitovcu.2

Svetlinovo olje z omega-6 maščobnimi kislinami za občutljivo kožo in suhe oči

Svetlinovo olje ali olje večernega jegliča je izredno bogato z omega-6 maščobnimi kislinami: skorajda 70 % vseh maščobnih kislin v olju predstavlja esencialna linolna kislina, 10 % pa gama-linolenska kislina (GLA).4 Kljub razmeroma nizkemu deležu GLA v olju pa je olje večernega jegliča še vedno eden izmed najboljših virov redke GLA.5

Linolna in gama-linolenska omega-6 maščobni kislini sta pomemben del celičnih membran, posledično pa  omogočata ter uravnavata tudi njeno stabilnost in prepustnost. Pomanjkanje omega-6 maščobnih kislin tako lahko poveča izločanje vode iz celic povrhnjice kože, kar se kaže v nastanku suhe in srbeče kože. Poleg tega se istočasno poveča tudi prepustnost membrane za tuje snovi, ki v celice kože vstopajo od zunaj. Koža zaradi tega postane dodatno občutljiva, takšno vnetno stanje v povrhnjici kože pa je povezano tudi s pojavom atopične kože.2

Pomanjkanje maščobne kisline GLA in njenih metabolitov je značilno za ljudi z atopično kožo in dodatno slabša že prisotne simptome ter težave s kožo.6,7 Študije kažejo, da uživanje svetlinovega olja ugodno lajša simptome atopične kože in zmanjšuje nastajanje eikozanoidov, ki sodelujejo pri vnetnih reakcijah.5,8  Svetlinovo olje ugodno vpliva tudi na uporabnike leč, saj omega-6 maščobne kisline v olju povečujejo nastanek solz in posledično zmanjšujejo suhost oči.9

Cink ter vitamini A, B5 in E ščitijo celice kože in sluznice

Znano je, da je cink eden izmed najpomembnejših elemenov, ki prispevajo k zdravi koži, saj njegovo pomanjkanje povzroča suho kožo. Cink med drugim prispeva tudi k sintezi kolagena in elastina, ki ohranjata čvrstost in elastičnost kože.10 Pantotenska kislina, znana tudi kot vitamin B5, je pomemben rastni faktor, ki spodbuja obnavljanje in delitev celic kože ter sluznic. Vitamin E ima vlogo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom in škodljivimi kisikovimi radikali, s svojim antioksidativnim delovanjem pa preprečuje prezgodnje staranje kože.10 Vitamin A prispeva k ohranjanju zdrave kože in sluznic.10 

Članek je pripravilo podjetje VITABALANS d.o.o., Trg Osvobodilne fronte 13A, 1000 Ljubljana. 

Viri:

  1. Erkkola R, Yang B. Sea buckthorn oils: Towards healthy mucous membranes. AGROFood industry hi-tech 2003 May/June.
  2. Yang B, Kallio H. Physiological effects of sea buckthorn (Hippophae rhamnoides) fruit pulp and seed oil. Kirjassa: Hippophae rhamnoides: A multipurpose wonder plant, vol 2. 2005, ed. Sing V. Daya Publishing House, New Delhi, India.
  3. Yang B, Kallio H. Composition and physiological effects of Sea buckthorn (Hippophae) lipids. Trends in food science and technology 2002; 13:160-167.
  4. Evening primrose. Technical sheet. Provital Group.
  5. Senapati S et al. Evening primrose oil is effective in atopic dermatitis: A placebo-controlled trial. Indian J Dermatol Venerol Leprol 2008; 74:448-452.
  6. Yen C H et al. Linoleic acid metabolite levels and transepidermal water loss in children with atopic dermatitis. Ann Allergy Asthma Immunol 2008; 100(1):66-73.
  7. Chung B Y et al. Dose dependent effects of evening primrose oil in children and adults with atopic dermatitis. Ann Dermatol 2013; 25:285-291.
  8. Schalin-Karrila M et al. Evening primrose oil in the treatment of atopic eczema: effect on clinical status, plasma phospholipid fatty acids and circulating blood prostaglandins. Br J Dermatol 1987; 117(1):11-19.
  9. Kokke K H et al. Oral omega-6 essential fatty acid treatment in contact lens associated dry eye. Contact Lens & Anterior Eye 2008; 31(3):141-146.
  10. Shils M E, Young V R. Modern nutririon in health and disease 1998.