Konec marca in v začetku aprila 2009 so odkrili prve primere okužbe ljudi z virusom gripe A (H1N1), po tem datumu pa se je virus začel naglo širiti po svetu. Svetovna zdravstvena organizacija je zato junija 2009 razglasila 6. stopnjo pandemske pripravljenosti.
Splošno o gripi
Pandemska gripa se širi na enak način kot običajna sezonska gripa, torej z neposrednim telesnim stikom z obolelim, s posrednim stikom preko okuženih površin in predmetov, največkrat pa kapljično - s kužnimi kapljicami, ki nastanejo pri kašljanju, kihanju in govorjenju.
Zunaj človeškega telesa virus preživi različno dolgo. Na gladkih trdih površinah kot sta kovina in plastika od 24 do 48 ur, na mehkih površinah kot so blago, papir ali tkanina pa od 8 do 12 ur. Tudi čas, ko se lahko okužimo z virusom, je odvisen od tega, na kakšni onesnaženi površini se virus nahaja.
Na naših rokah lahko virus preživi relativno kratek čas, vendar ga lahko kljub temu nehote prek oči, nosu ali ust vnesemo v telo. Zato je za zaščito zelo pomembno, da upoštevamo ustrezne higienske navade.
Različne stopnje tveganja za različne skupine
Za večino ljudi je pandemska gripa le blaga bolezen. Večina bolnikov si s tem, da počivajo, uživajo zadosti tekočine in jemljejo zdravila za lajšanje bolezenskih znakov brez posebnega zdravljenja opomore v tednu dni.
Ostale skupine prebivalstva pa nosijo večje tveganje za okužbo in nastanek zapletov ob obolenju za pandemsko gripo. V te skupine sodijo predvsem ljudje, ki imajo:
-kronične pljučne bolezni,
-kronične srčno-žilne bolezni,
-kronične ledvične bolezni,
-kronične nevrološke bolezni (multipla skleroza, Parkinsonova bolezen …),
-imunsko oslabelost zaradi bolezni ali zdravil,
-sladkorno bolezen.
Za bolj rizične skupine veljajo tudi nosečnice, ljudje, starejši od 65 let, ter otroci, mlajši od 2 let. Vsi našteti morajo že ob prvih znakih pandemske gripe po telefonu stopiti v stik s svojim zdravnikom.
Preventiva je dobra alternativa
Sami lahko veliko storimo za svojo zaščito pred okužbo s pandemsko gripo, hkrati pa pripomoremo tudi k skupnemu preprečevanju širjenja gripe.
Pogosto umivanje rok oziroma ustrezna osebna higiena je najučinkovitejša zaščita. Roke si vedno umijemo po kašljanju, kihanju, brisanju nosu in po stiku s površinami, s katerimi je bilo v stiku veliko ljudi. Roke si vsaj 20 sekund temeljito umivamo z milom in speremo s toplo vodo. Obrišemo jih s papirnato brisačo in z njo zapremo pipo.
Kadar nimamo možnosti umivanja (na potovanju), so učinkoviti tudi robčki z alkoholnim razkužilom, s katerimi si roke temeljito obrišemo. Obstaja široka paleta higienskih pakiranih robčkov, ki jih imamo lahko vedno pri sebi.
Z rokami se ne dotikamo oči, nosu in ust, saj se okužba pogosto širi tako, da si z dotikanjem različnih onesnaženih površin virus sami vnesemo v telo.
Ko kihnemo ali zakašljamo, si usta ali nos prekrijemo s papirnatim robčkom, ki ga takoj po uporabi varno odvržemo v najbližji koš. Če papirnatega robčka nimamo, lahko kihnemo ali zakašljamo v zgornji del rokava, vsekakor pa ne v dlan!
Izogibamo se tesnim stikom z ljudmi, ki imajo znake bolezni, oziroma skušamo od njih držati razdaljo vsaj enega metra.
V primeru obolenja za pandemsko gripo
Bolezen poteka s podobnimi znaki in simptomi kot običajna oziroma sezonska gripa. Med glavnimi znaki gripe so: povišana telesna temperatura, mrazenje, suh kašelj, bolečine v žrelu, zamašen nos ali izcedek iz nosu, bolečine v mišicah in kosteh, glavobol, utrujenost, bruhanje ter driska.
Če pri sebi opazimo bolezenske znake pandemske gripe, ostanemo doma in pokličemo izbranega zdravnika, ki nam bo svetoval, kako ravnati. Najmanj priporočljivo in odgovorno je obiskovanje bolnišnic in lekarn oziroma javnih mest, kjer bi lahko svojo morebitno okužbo prenesli na ostale ljudi.
Glavni bolezenski znak gripe je povišana telesna temperatura, ki jo lahko na preprost način ugotovimo z uporabo toplomera. Ko se pokažejo ta in ostali tipični znaki gripe ter še sedem dni po začetku bolezni oseba velja za kužno. Mlajši otroci in imunsko oslabljeni veljajo za kužne nekoliko dlje. Ko bolezenski znaki izginejo, izgine tudi možnost prenašanja pandemske gripe na druge ljudi.
V primeru obolenja kot bolnik omejite stike z drugimi ljudmi ter se izogibajte tesnim telesnim stikom z njimi. Poskrbite za ustrezno in pogosto higieno rok z vodo in milom ali alkoholnimi robčki. Uporabljajte svoje ločene brisače, posteljnino, jedilni pribor, kozarce ter ostale predmete, na katere bi lahko prenesli virus. Bodite pozorni na svoje stanje in se ob poslabšanju ponovno posvetujte z zdravnikom, še posebno, če spadate v rizično skupino.
Če ste ob obolenju v vlogi negovalca, se izogibajte tesnemu telesnemu stiku z bolnikom, v nasprotnem primeru pa si nadenite ustrezno zaščitno masko, ki je na voljo v lekarnah, ter pred njeno uporabo upoštevajte priložena navodila oziroma se o uporabi posvetujte s farmacevtom. Tudi vi skrbite za ustrezno in pogosto higieno rok z vodo in milom oziroma z alkoholnimi robčki. Bodite pozorni na morebiten pojav bolezenskih znakov na sebi in vaših bližnjih.
Slabo počutje, povišana telesna temperatura do 38 stopinj Celzija, nahod in kašelj še niso vzrok za obisk dežurnega zdravnika, saj si v teh primerih poskušamo olajšati simptome brez zdravniške pomoči. V ta namen lahko vzamemo zdravilo proti vročini, uživamo dovolj tekočine in uporabimo kapljice za nos.
Pomoč pri dežurnem zdravniku poiščemo, kadar se pridružijo težave z dihanjem, občutek pomanjkanja zraka, glavobol z bruhanjem ali celo poslabšanje kroničnih bolezni. Bolj pozorni moramo biti tudi pri majhnih otrocih, pri katerih so visoka vročina, zaspanost, premajhen vnos tekočine in znaki izsušitve dober razlog za obisk zdravnika. Tudi ljudje, ki imajo sladkorno bolezen, astmo, kronični obstruktivni bronhitis ali bolezni srca in ožilja, se morajo ob prvih bolezenskih znakih pandemske gripe takoj posvetovati s svojim zdravnikom.
Kot že rečeno, je za večino ljudi pandemska gripa blaga bolezen, ki se jo da premostiti z relativno preprostimi ukrepi. Večjo pozornost je potrebno v primeru obolenja posvetiti zgolj rizičnim skupinam.
Tudi sami lahko storimo veliko za to, da ne obolimo oziroma da ne pripomoremo k širjenju gripe. Skrbimo za ustrezno higieno in ravnanje v primerih stikov z obolelimi ljudmi!
Lekarnar.com