Vsako leto se pri nakupu sončnih krem znajdemo pred dilemo:
- Katero sončno kremo kupiti?
- Kateri filtri so boljši ali slabši?
- Katera kozmetična znamka nam bo zagotovila ustrezno zaščito za sprejemljivo ceno?
- Bomo pri uporabi kreme dobili alergijo?
- Bomo morda z določenimi filtri škodili svojemu zdravju?
Po evropskih zakonodajnih smernicah mora biti kozmetični izdelek z UV filtri ustrezno označen.
Že na tem mestu se pojavljajo razlike med kozmetičnimi izdelki proizvedenimi v Evropski Uniji in na primer tistimi, ki so proizvedeni v ZDA. Zakonodaja se namreč ne razlikuje samo po seznamu dovoljenih UV filtrov, ampak tudi glede načina označevanja kozmetičnih izdelkov za sončenje.
Označevanje zaščite pred UV žarki
Smernice za označevanje kozmetičnih izdelkov, ki vsebujejo UV filtre, se spreminjajo. Postajajo vedno bolj natančne, informativne in potrošnikom prijazne.
Stopnja zaščite pred UVB žarki (SPF) se poleg številčne oznake označuje tudi z opisom:
- Nizka zaščita, če je faktor med 6 in 10;
- Srednja zaščita, če je faktor med 15 in 25;
- Visoka zaščita pri faktorju od 30 do 50;
- Zelo visoka zaščita pri faktorju 60 in več.
Zaščita pred UVA žarki mora dosegati vsaj 1/3 označene zaščite pred UVB žarki.
Če torej na izdelku preberete napis »UVA/UVB zaščitni sistem«, izdelek pa je označen z zaščitnim faktorjem 15, je pri tem izdelku faktor zaščite pred UVB žarki 15, faktor zaščite pred UVA žarki pa mora po novih smernicah dosegati najmanj faktor 5.
Izdelki, ki ne dosežejo vsaj SPF 6, ne smejo biti označeni z oznako, da ščitijo pred soncem. Torej na tržišču naj ne bi bili več izdelki, ki so označeni npr. s faktorjem 4.
Takšna zaščita je namreč skorajda zanemarljiva in lahko potrošniku daje občutek, da je ustrezno zaščiten, čeprav seveda temu ni tako. Na izdelkih za sončenje prav tako ne sme biti napisano, da izdelek zagotavlja popolno zaščito pred soncem.
Popolne, torej 100% zaščite pred UV žarki ni, kljub temu pa že s SPF 15 dosežemo vsaj okoli 93% zaščito pred sončnimi žarki.
UVA zaščita se na izdelkih za sončenje označuje s krogom, ki vsebuje napis UVA. Ustrezna zaščita pred UVA žarki je zelo pomembna, zato svetujemo, da izdelkov, ki na embalaži nimajo te oznake, ne izbirate.
UV filtri v kozmetičnih izdelkih
Filtre v kremah z UV zaščito delimo na mineralne (anorganske) in kemijske (organske). Med mineralne filtre sodita titanov dioksid in cinkov oksid.
V evropski zakonodaji je trenutno na seznamu UV filtrov prisoten samo titanov dioksid, njegova najvišja vsebnost v izdelku pa je omejena na 25%. Cinkovega oksida na seznamu dovoljeni filtrov v EU trenutno ni zaradi dvomov glede njegove varnosti. Študije so namreč pokazale, da je cinkov oksid v obliki nanodelcev fototoksičen in da penetrira skozi kožo.
Še vedno pa je cinkov oksid dovoljen kot sredstvo za zaščito izdelka pred svetlobo, kot barvilo in kot pufer – v teh primerih se namreč cinkov oksid ne uporablja v obliki nanodelcev.
Med novejše kemijske filtre, ki v študijah izkazujejo visoko varnost in stabilnost, sodijo:
- Tinosorb S (Bis-Ethylhexyloxyphenol Methoxyphenyl Triazine), ki nudi zaščito v celotnem UVB spektru in delno v UVA spektru;
- Tinosorb M (Methylene Bis-Benzotriazolyl Tetramethylbutylphenol), ki pokriva praktično celoten UVB in UVA spekter;
- Mexoryl SX (Terephthalylidene Dicamphor Sulfonic Acid), ki nudi zaščito v celotnem UVA spektru;
- Mexoryl XL (Drometrizole Trisiloxane), ki pokriva celoten UVB spekter in delno tudi UVA.
Med kemijske filtre, ki zelo redko izzovejo fotoalergične senzibilizacije sodijo t.i. cinamati in salicilati. Spadajo med UVB filtre, na spisku sestavin jih najdemo pod imeni: Ethylhexyl Methoxycinnamate, Isoamyl p-Methoxycinnamate, Ethylhexyl Salicylate.
Pogost UVA filter je butil metoksidibenzoilmetan (Butyl Methoxydibenzoylmethane) oziroma Avobenzon, ki spada med manj stabilne, v študijah pa je v koncentraciji nad 3% pri posameznikih izkazoval pogostejšo pojavnost iritacij in kožnih alergij.
Kemijski filtri benzofenoni so v sončnih kremah še vedno med bolj pogostimi. Med sestavinami najdete te filtre pod imenom Oxybenzone oziroma Benzophenone-3, Benzophenone-4 in Benzophenone-5. Oxybenzone je znan potencialni alergen. Izdelki, ki vsebujejo več kot 0,5% oksibenzona, morajo imeti na embalaži posebno opozorilo: Vsebuje oksibenzon (Contains oxybenzone). Kot UV filter se lahko v kozmetičnih izdelkih uporablja do koncentracije 10%.
V zadnjem času so v nekaterih člankih negativne kritike pripisali tudi kemičnem filtru oktokrilenu (Octocrylene), ki naj bi v študijah izkazoval dokaj visok alergen potencial pri večji skupini testirancev. Ugotovitve so bile sledeče: fotoalergičen kontaktni dermatitis se je pojavil predvsem pri tistih posameznikih, ki imajo alergijo tudi na analgetično in antipiretično zdravilno učinkovino ketoprofen.
Velikokrat so razlog za fotoalergične reakcije in kožne iritacije tudi ostale sestavine v izdelku (dišave, konzervansi, emulgatorji ...), zato je poleg izbire ustreznih filtrov potrebno biti pozoren tudi na vse ostale sestavine in pri občutljivi ter otroški koži izbirati neodišavljene izdelke – torej brez parfuma in brez dišav eteričnih olj.
Prvi korak je prava izbira izdelkov za zaščito pred soncem
Če se odločite za nakup izdelkov z mineralno zaščito, preverite, če je na izdelku napisano, da mineralni filter ni v obliki nanodelcev. Pri izbiri sončnih krem s kemijskimi filtri priporočamo, da se izogibate benzofenonom, še posebej če ste nagnjeni h kožnim alergijam. Pri posameznikih z alergijo na ketoprofen je odsvetovana uporaba UV filtra oktokrilena. Med kemijskimi filtri boste najbolj stabilno zaščito dosegli z novejšimi širokospektralnimi zaščitnimi sredstvi.
Pri izbiri izdelkov naj vam ne bo vodilo določena kozmetična znamka - o sestavinah in oznakah na embalaži se prepričajte sami oziroma vprašajte pri nakupu v lekarni. Ne izbirajte zaščitnih krem s faktorjem nižjim od 15 ter vedno nanesite ustrezno količino izdelka – običajna 250 ml plastenka bi morala pri redni vsakodnevni uporabi zadostovati za manj kot teden dni.
Nina Špegel, Ars Cosmetica
