Vodnik po zdravilnih rastlinah

Vodnik po zdravilnih rastlinah - Slika 1

Že od nekdaj je znano, da marsikatera rastlina v sebi nosi zdravilne sestavine, ki pozitivno vplivajo na človeško telo. Dandanes sicer zdravilne rastline neposredno uporabljamo mnogo manj kot naši predniki, a so le-te čedalje bolj zastopane v številnih farmacevtskih in kozmetičnih izdelkih, kjer so v obliki izvlečkov bolj standardizirane in zato varnejše za uporabo.

Kljub temu, da lahko zdravilne rastline s pridom uporabljamo za naše zdravje in dobro počutje, jim moramo vedno nameniti največjo pozornost in previdnost ter se ob kakršnemkoli pomisleku pred uporabo obrniti na strokovnjaka, ki pozna njihovo delovanje, interakcije in morebitne stranske učinke.

Tudi samo nabiranje rastlin v naravi naj ne bo brez predhodnega premisleka. Tako skušajmo nabirati zgolj rastline, ki jih dobro poznamo. Združimo prijetno s koristnim in nabirajmo čim dlje od mest onesnaženja, hkrati pa se strogo izogibajmo nabiranju rastlin, ki so morebiti zaščitene. Količino nabrane rastline omejimo tako, da bo zadostovala za največ eno leto, saj se s časom učinkovitost zelišča izgublja. Nabiramo lahko celo leto, a seveda čas prilagodimo rastnemu ciklu rastline. Nabrano vedno takoj posušimo v suhem in zračnem prostoru ali zunaj, ampak nikdar na soncu. Lahko jih sušimo tudi v pečici ali na peči, a v večini primerov temperatura ne sme preseči 40 stopinj C. Posušeno shranjujmo v dobro zaprtih posodah na temnem in suhem prostoru.


V nadaljevanju je abecedni seznam z opisi rastlin, katerih večino najdemo tudi v Sloveniji. Na seznamu so predstavljene rastline iz vseh skupin, ki jih za rastline določa slovenska zakonodaja - tako tiste povsem nenevarne, ki jih lahko prosto nabiramo, kot tudi tiste, ki so po zakonu omejene le na uporabo v ali kot registrirano zdravilo. Preden si pomagamo z zdravilno rastlino, kupljeno ali nabrano, se zato vedno posvetujmo s svojim zdravnikom ali farmacevtom!

Kljub temu, da je seznam informativne narave, smo želeli prikazati še vedno velik pomen narave, ki ga morata spoštovati tudi farmacevtska in kozmetična industrija. Večino naštetih zdravilnih rastlin boste zagotovo našli tako v naravi, kot tudi na seznamu sestavin kakšnega zdravila, prehranskega dopolnila ali kozmetičnega izdelka in podobno.

A

Ameriški slamnik (Echinacea purpurea) je trajnica, ki zraste do enega metra višine. Ustrezajo ji sončna rastišča in dobro obdelana tla, njena domovina pa je Severna Amerika. Pri nas se je ta rastlina uveljavila kot večstransko uporabna rastlina, predvsem pa za krepitev imunskega sistema, pri prehladnih obolenjih, gripi, okužbah in vnetjih. Učinkovine v ameriškem slamniku so alkilamidi, cikoreinska kislina, inulin, fitosteroli, ehinakozid, betain in podobno, najdemo pa jih v celotni rastlini - od korenine do cveta. Najpogostejše farmacevtske oblike, ki vsebujejo ameriški slamnik so razni sirupi, pastile in kapsule, najdemo pa ga tudi v kapsulah.


Angelika (Angelica arhangelica) je rastlina iz družine kobulnic, ki zraste tudi do dva metra v višino z zelenkastimi cvetovi, ki tvorijo dvojne kobule premera tudi do 15 centimetrov. Arhangelica je manj zdravilna različica Angelice officinalis, katere domovini sta Evropa in Azija in ima malo manj zdravilnih učinkovin. Angelica cveti od julija do avgusta, a samo enkrat in nato odmre. Njeni učinki so vidni predvsem pri težavah s prebavili, ljudsko pa naj bi bila v pomoč tudi pri revmi, menstruaciji, napihnjenosti, boleznih jeter in kašlju. Zaenkrat v obliki farmacevtskih izdelkov še ni širše uporabljena, najdemo jo na primer dodano sredstvom za uravnavanje prebave.


Arnika (Arnica montana) obstaja v več kot 30 različicah, a je med bolj znanimi gorska arnika - zelnata trajnica, ki zraste do 70 cm v višino in vsebuje kar največ zdravilnih učinkovin med vsemi vrstami arnik. Uspeva predvsem na visoko ležečih travnikih Evrope in je marsikje zaščitena. Arnika je dražilo, ki vpliva na prekrvavitev kože ali sluznice, preprečuje krvni zastoj v obolelem tkivu ter mu prinaša hrano in bele krvničke. Pomaga tudi pri vnetjih, lajša posledice pikov žuželk, poškodb, zvinov, udarcev, možna je celo uporaba pri vnetjih v ustih in žrelu. Zdravilne učinkovine v arniki so med drugim flavonoidi, kumarini, eterična olja, derivati kavne kisline in laktoni. V lekarni jo bomo med drugim našli v obliki mazil, krem, olj in gelov.


Artičoka (Cynara scolymus) je gojena sredozemska rastlina iz družine nebinovk, ki tvori dolge, globoko narezljane liste s cvetnimi peclji, ki tvorijo velike cvetne košarice. Zdravilno uporabni so predvsem listi rastline še preden se razvijejo mladike in cvetne košarice. Samo pravilno gojena rastlina vsebuje visok delež cinarina, grenčin in flavonoidov. Artičoka spodbuja nastajanje in izločanje žolča, krepi prebavo in preprečuje napihnjenost. Izvlečki izboljšujejo presnovo v jetrih, nižajo holesterol in ščitijo jetra. Rastlina je bogata z vitamini, železom in magnezijem. Izvlečke artičoke v lekarni najdemo v obliki kapsul in tablet.

B

Baldrijan (Valeriana officinalis) ali zdravilna špajka je trajnica, ki zrsate do 1,2 metra v višino. Ima pernato deljene liste in belo rožnate cvetove. Uspeva na bolj vlažnih tleh. Uporabni del rastline je korenina, ki vsebuje eterično olje z učinkovinami. Baldrijan je najbolj uporabljan sedativ v Evropi, saj dokazano deluje pomirjevalno, pomaga pri utrujenosti, napetosti, stresu, razdražljivosti, tesnobi nespečosti. Spodbuja tudi apetit in znižuje krvni tlak ter sprošča mišice. Baldrijan vsebuje več kot sto farmacevtskih pripravkov, ki jih najdemo v lekarni.


Bezeg (Sambucus nigra L.) je grm ali manjše drevo, ki lahko zraste tudi do 10 metrov v višino. Spoznamo ga po grobem lubju ter značilnimi belimi cvetovi prijetnega vonja, ki so združeni v socvetja. Njegovi plodovi so drobne, temnomodre, okrogle jagode. Bezeg raste ob robovih gozdov in v bližini ali v naseljih. Uporabni so predvsem cvetovi, ki jih nabiramo v sončnem vremenu. Vsebujejo učinkovine, ki jih lahko uporabljamo za znojenje in s tem izločanje strupov iz telesa, pri prehladnih obolenjih in celo kot blago odvajalo. Uporabljamo poparek okoli 4 g cvetov trikrat dnevno.


Borovnica (Vaccinium myrtillus) ima obliko malega, močno razvejanega grma s pokončnimi zelenimi vejami, jajčastimi listi in okroglimi temnomodrimi plodovi. Raste v vlažnih, hribovskih ali celo gorskih gozdovih. Plodovi pri nas dozorijo med junijem in julijem in so užitni. Borovnica kot plod je zdravilo za drisko in črevesna vnetja pri otrocih in odraslih. Plod vsebuje čreslovine, antociane, flavonoide, pektine in invertni sladkor. Listi naj bi pomagali pri želodčnih, črevesnih, ledvičnih in pljučnih boleznih, pa tudi revmi in kožnih boleznih, a ti učinki niso potrjeni zato uporaba v zdravilne namene ni priporočljiva. Plod borovnice na policah najdemo v posušeni obliki oziroma čaju, kapsulah, sokovih.


Breza (Betula pendula) je vitko drevo, ki zraste do 25 metrov visoko in ima značilno belo skorjo, ki se lušči in trga v tankih kosih in ozke, nazobčane, trikotne liste. Najdemo jo na skalnih pobočjih, v svetlih gozdovih, pogosto je nasajena po mestnih parkih. Uporabni del breze so listi. Breza se uporablja kot diuretik, pri vnetjih sečil, obrabljenih sklepih, revmi, celo pri problematičnem lasišču, prhljaju ali izpadanju las in proti aknam. Brezove liste uporabljamo v obliki čajnega napitka, izvlečke pa najdemo tudi v šamponih in kapsulah.

Č

Čajevec (Melaleuca alternifolia) ali čajno drevo (ang. Tea Tree) je drevo iz družine mirtovk in nima nič skupnega z čajnim grmom, iz katerega pridobivamo čaj. Drevo zraste do višine okoli sedmih metrov in raste v Avstraliji. Uporabno je njegovo eterično olje, ki se pridobiva iz listov drevesa. Eterično olje se uporablja kot pomoč pri pikih insektov, vnetjih na koži, deluje proti bakterijam, glivicam, celi rane v ustni votlini, herpes, primeren je tudi za aromaterapijo pri prehladnih obolenjih. Olje čajevca bomo v lekarni lahko našli v čisti obliki ali dodanega raznim gelom, kremam, zobnim pastam, ustnim vodam in mnogim drugim izdelkom.


Česen (Allium sativum) je trajnica iz družine lilijevk, ki zraste do enega metra. Česen ima pokončno in razvejano steblo ter podzemno čebulico, sestavljeno iz strokov. Rastlina cveti skozi celo poletje, njegovo rastišče je vrt. Česen ima širok spekter učinkov na organizem, med drugim znižuje holesterol in krvni tlak ter varuje srčno-žilni sistem. Po nekaterih raziskavah naj bi imel česen tudi protimikrobno delovanje. Na česen so občutljive glivice in virus herpes, blago učinkuje na vnetja prebavil in uravnavanje sladkorja v krvi. Česen najdemo v obliki kapsul in tablet, ki so zaradi močne arome česna mnogim bolj pri srcu za uporabo.

D

Divji kostanj (Aesculus hippocastanum) so od vrste odvisno različno visoka drevesa, ki izvirajo iz Severne Amerike in Azije. Rastlina cveti od maja do junija, prepoznamo jo po razvejanih dolgih listih ter zelenih bodičastih plodovih s temno rjavimi svetlečimi semeni. Zdravilno najpomembnejša sestavina posušenih semen je escin. Divji kostanj se sicer uporablja pri raznih poškodbah, bolečinah, revmi, venskih težavah, krčnih žilah, oteklinah in krčih. Najdemo ga dodanega, kremam in gelom.

G

Gabez (Symphytum officinale) je večstransko uporabna rastlina, ki zraste do okoli metra visoko, ima dlakavo steblo in vijoličaste zvončaste liste, ki visijo. Gabez cveti od aprila do septembra, najdemo ga na vlažnih mestih, včasih tudi na vrtu, kjer se ga je relativno težko znebiti. Zdravilne učinke ima korenina, nekaj manj tudi listi. Rastlina poleg zdravilnih, vsebuje tudi sestavine, ki so škodljive, če jih uživamo. Gabez danes zato uporabljamo le še zunanje in na nepoškodovani koži, in sicer za lajšanje bolečin, udarnine, zvine, zmečkanine revmatska obolenja, spodbujanje celjenja kosti in modrice. Gabez naj bi pomagal tudi pri nekaterih težavah s kožo. Na policah ga najdemo dodanega mazilom.


Ginko (Ginkgo biloba) je drevo, ki ga zaradi svojega izvora imenujemo tudi ''živi fosil'' in izvira iz Kitajske. Ginko je namreč še edini preostali predstavnik ginkovcev, ki so rasli tudi pred več kot 150 milijoni let. V Evropo je bilo drevo prinešeno in prvič zasajeno v 18. stoletju. Drevo zraste do 40 metrov visoko, cveti pa v maju, a ne pred 20 letom starosti. Življenjska doba ginka je tudi do 1000 let, najdemo ga predvsem v parkih, bolj pogost je na Kitajskem in Japonskem, kjer ga gojijo na plantažah.. Zdravilno rabo omogočajo predvsem posušeni listi oziroma njihovi suhi izvlečki, ki vsebujejo glikozide, flavonoide in terpene. Ginko ima zdravilni vpliv na prekrvavitev možganov in nog, spomin, v kitajski tradicionalni medicini se uporablja tudi za odpravljanje glavobolov, bolezni srca, visokega krvnega tlaka in blaženje astme. Izvlečki ginka so dodani kot samostojno zdravilo kapsulam, tabletam, kot dodatek celo nekaterim kozmetičnim izdelkom.


Glog (Crataegus) je zelo razširjen grm, ki raste v Evropi, severni Afriki in zahodni Aziji. Pri nas rastejo tri vrste gloga, sicer pa jih obstaja prek 1000. Rastlina zraste tudi do 5 metrov visoko, ima ostre bodice ter malih nazobčanih listih in belih cvetovih. Glog cveti maja in junija, najdemo pa ga na sončnih legah in v svetlih listnatih gozdovih. V zdravilne namene se uporabljajo listi, cvetovi in plodovi, a brez nadzora rastline ni priporočljivo uporabljati - glog je uvrščen pod zdravila. Glog naj bi imel učinek pri težavah s srcem in krvnim tlakom, aterosklerozi, pomirjujoče naj bi deloval na živčevje, pomagal proti nespečnosti, zdravil pa naj bi tudi pri težavah z dihali. Glog najdemo v obliki tablet, kapljic ali čaja.


Gornik (Arctostaphylos uva-ursi) je zimzelen grm, ki raste v višje ležečih območjih; najdemo ga v Evropi, severni Ameriki in vzhodni Aziji. Zdravilne lastnosti imajo listi rastline, bolj intenzivne tudi neoleseneli poganjki, vsebujejo pa flavonide ter arbutin in metilarbutin. Zimzeleni gornik se uporablja kot diuretik, antiseptik za sečila in adstringent. Tako pomaga pri vnetjih mehurja in sečevoda, pri boleznih ledvic, mokrenju in kroničnih driskah. Zaradi vsebnosti čreslovin je priporočljivo izogibanje dolgotrajni uporabi. Njegove učinke si zagotovimo s pitjem čajnega pripravka. Širše znana čajna mešanica, ki vsebuje gornik je imenovana ursi čaj.

H

Hmelj (Humulus lupulus) je trajnica, ki s pomočjo opore zraste zelo visoko. Okoli opore se ovija v smeri urinega kazalca. Iz glavnega stebla rastejo poganjki, srčasti listi imajo izrazite mrežaste žile in trde dlačice na spodnji strani. Uporabni del rastline so zgolj storžki, saj zgolj ti vsebujejo zadostno mero učinkovin, od teh je najbolj pomemben lupulin. Hmelj deluje pomirjevalno, zmanjšuje napetost in krče v mišicah, deluje diuretično in lajša prebavne motnje. Hmeljev izvleček dodajajo mnogim farmacevtskim oblikam, v veliki meri tudi kozmetičnim izdelkom.


Hrast (Quercus) je ime za več kot sto vrst dreves in grmovja iz družine bukovk, ki vključuje listnata in zimzelena drevesa. Hrast ima spiralno urejeno, pernato in krpasto listje. Prepoznamo ga po cvetovih v obliki mačic in plodovih, ki jih imenujemo želod. Uporabni del rastline je predvsem skorja, ki vsebuje veliko čreslovin. Nabiramo jo spomladi, suha pa je uporabna le, dokler je rumenkaste barve. Prevretek pripravimo s skodelico vrele vode in žličko skorje. Praviloma hrastovo skorjo uporabljamo zunanje. Ščitila naj bi kožo, blažila vnetja, pomagala pri problematičnem in občutljivem lasišču, prhljaju, nečisti koži, aknah, zmanjševala naj bi potenje stopal, iz nje si lahko pripravimo tudi kopel. Hrastovo skorjo dodajajo kozmetičnim izdelkom za zunanjo uporabo.


Hren (Armoracia rusticana) je najbolj znan kot zelo ostra začimba, ki ima pomembno mesto tudi v slovenski tradicionalni prehrani. Rastlina izvira iz Evrope, danes pa jo najdemo povsod po svetu. Uporablja se predvsem korenina, čeprav so užitni tudi listi rastline. Ljudsko naj bi hren razkuževal, spodbujal prekrvavitev in prebavo ter deloval kot diuretik. Njegovi listi so vir vitamina C (v pomladi nabrani listi naj bi vsebovali do okoli 400 mg askorbinske kisline in karotin), zato so ga včasih uporabljali kot sredstvo proti skorbutu. Zanimivo je, da naj bi po nekaterih raziskavah hrenova peroksidaza nasprotujoče delovala z aspirinom.

I

Islandski lišaj (Cetraria Islandica) sestavlja do 10 centimetrov visoka ruša iz loputic sivkasto zelene ali zelenkasto rjave barve, ki so spodaj malenkost svetleje. Na Islandiji raste ta rastlina v nižinah, pri nas in na celinski Evropi pa jo najdemo v višjih legah. Nabiramo jo spomladi in jeseni, uporabna pa je cela rastlina. Islandski lišaj vsebuje lihenin in izolihenin, cetrarin, vitamin B12, jod (po nekaterih podatkih največ med kopenskimi rastlinami) in železo. Rastlino uporabljamo pri težavah s prebavili, pri vnetju želodčne sluznice, pri prehladnih obolenjih in slabosti ali bruhanju. Blažilni učinek ima tudi pri težavah s kožo, kot so mozolji, akne ali ranice. Islandski lišaj nasploh vlaži notranje telesne površine. Izvlečke najdemo v pastilah, tabletah, bonbonih, sirupih.

K

Kamilica (Matricaria chamomilla) spada v družino nebinovk. Rastlina zraste do 60 cm visoko, ima pokončno steblo in bele cvetove z rumeno sredico. Cveti od junija do avgusta, najdemo jo povsod, saj je zelo nezahtevna rastlina glede rastišča. Kamilica velja za dokaj trdoživ žitni plevel, svetuje pa se njeno sejanje poleg nekaterih vrtnin, saj naj bi pomagala pri rasti in zdravju. Uporabni del rastline je sveže ali posušeno socvetje. Učinkovine v kamilici so njena eterična olja. Slednja pomagajo pri krčih, napenjanju, vnetjih, alergijah, nemiru, razdražljivosti, nespečnosti, prebavnih motnjah, hemeroidih in problematični koži. Kamilico lahko uporabljamo kot čajni napitek ali pa uporabljamo njen poparek. Kamilica se dodaja tudi kopelim. Izvlečke kamilice ali pa njo samo najdemo v obliki čaja ali pa dodano raznim farmacevtskim oblikam, vse pogosteje tudi kozmetiki.


Kava (coffea arabica) izvira iz Etiopije in predstavlja kar 90% pridelane kave, ki jo s pridom uživamo mnogi v obliki poživljajočega napitka iz zmletih zrn kavovca. Slednji je sicer zimzeleno drevo ali grm v več kot 60 različicah. Semena kavovca, kot jih poznamo, so pražena do temno rjave barve in izjemno aromatična. Vsebujejo kofein, ki je glavna učinkovina kave. Kofein v normalnih odmerkih deluje poživilno, prispeva k koncentraciji ter olajša dihanje. V prevelikih odmerkih povzroča povečan srčni utrip, pri nekaterih že v manjših odmerkih nespečnost. Kofein je poleg tega tudi diuretik. Kavo oziroma kofein najdemo v redkih analgetikih, saj poveča protibolečinsko delovanje, izvlečki pa so čedalje boj prisotni tudi v kozmetičnih izdelkih in izdelkih za hujšanje.


Konjska griva (Eupatorium perfoliatum) je zelnata trajnica z domovino v severni Ameriki, ki zraste do metra in pol v višino. Ima pokončno dlakavo steblo, valovite suličaste liste, dolge od 10 do 15 centimetrov ki rastejo zraščeno v nasprotnih parih in objemajo steblo. Koristne učinkovine vsebuje predvsem korenika, in sicer smolo, čreslovine, etrična olja, evparin, inulin in galno kislino. Rastlina se uporablja pri gripi in vročinskih boleznih, krepi pa tudi odpornost organizma proti virusom, bakterijam in glivicam.


Kopriva (urtica dioica) zraste tudi do 180 centimetrov v višino, ima štirioglato steblo, pokrito s ščetinastimi in žgalnimi dlačicami. Listi so ovalne oblike in zoženi na koncu, imajo nazobčan rob ter so nekoliko svetlejši na spodnjem delu. Razen mladih med marcem in majem, imajo tudi listi žgalne laske. Njihove konice zlahka predrejo kožo, se odlomijo od laska in vbrizgajo strup. Ker ostanejo v koži dalj časa lahko povzročajo bolečino tudi dan ali dva. Kopriva raste v vrtovih, ob ograjah, na opuščenih deloviščih in podobno. Nabiramo jo lahko od maja do avgusta, uporabna pa je celotna rastlina. Učinkovine v koprivi so urticin, betain, serotonin, vitamini, kalcij, magnezij, beta karoten, flavonoidi, fitosteroli in drugi. Najpogosteje se kopriva uporablja za razstrupljanje in prečiščevanje ter pospeševanje presnove. Znižuje tudi krvni sladkor, omili vnetja in pomaga pri revmatskih obolenjih. Poleg tega je odlična pomoč pri boleznih sečil, vnetjih, zastajanju vode v telesu, vnetjih ledvic ter celo pri odpravljanju ledvičnega peska in preprečevanju nastanka ledvičnih kamnov. Utrjuje tudi lase in odpravlja prhljaj ter mastne lase. Koprivo najdemo v obliki čaja med drugim pa tudi v obliki kapsul in kozmetičnih preparatov.


Krhlika (Rhamnus frangula) je grm, ki raste na obrobjih gozdov. Skorja te rastline je med bolj znanimi odvajali rastlinskega izvora, ki jo lahko nabiramo od maja do julija. Sveže skorje ne gre uporabljati, saj snovi v njej povzročajo slabost. Za uporabo v zdravilne namene je potrebno skorjo na suhem hraniti 12 mesecev. Učinkovine v Krhliki, ki delujejo odvajalno so antrakinonski glikozidi. Pomembno je, da krhlike in podobnih naravnih odvajal ne uporabljamo predolgo, saj lahko povzroči polenitev črevesa. Krhliko uporabljamo v obliki čajnih pripravkov.

L

Lapuh (Tussilago farfara), pogosto imenovan tudi uhlič ali repuh, je trajna zelnata rastlina s širokimi pritlehnimi listi in sredinskim steblom brez listov, ki zraste do 15 centimetrov. Na vrhu stebla je rumen cvetni košek, ki diši po medu. Rastlina cveti marca in aprila, najdemo pa jo na bregovih rek in potokov, na ilovnatih in glinastih tleh. Uporabni so cvetovi in listi, ki jih sušimo v senci. Rastlina vsebuje grenčine, čreslovine in sluzi. Zaradi njih blaži vnetja ust in žrela ter hripavost in suh kašelj, zunanje je uporaben pri opeklinah in vnetjih. Pomembno je opozoriti, da daljše uživanje lapuha zaradi vsebnosti pirazolidinskih alkaloidov pripelje do poškodb jeter in kronične zastrupitve. Pred pričetkom uporabe je zato priporočljiv posvet z zdravnikom ali farmacevtom.


Lipa (TIlia europea) je drevo družine lipovk, ki zraste do 30 metrov visoko. Navadna lipa ima široko razprostrte veje, trdo skorjo in mehak les, liste pa srčaste, ošiljene in ecljate z zgornjo stranjo temnejšo od spodnje. V Sloveniji raste tudi druga vrsta lipe in sicer lipovec, ki je mogočnejše drevo. Zraste tudi do 50 metrov in ima večje liste, ki so temni na obeh straneh (od tod ime črna lipa). Na lipi so uporabni predvsem popolnoma odprti cvetovi, ki jih posušimo na soncu ali prepihu. Uporabljamo jih za lajšanje tesnobnosti, stresa in nemira ter posledičnih prebavnih motenj in povišanega tlaka. Povzroča tudi znojenje in je zato primerna pomoč pri prehladnih obolenjih. Lipovo oglje se je v ljudskem zdravilstvu uporabljalo pri zastrupitvah s hrano ter drugih črevesnih in prebavnih motnjah. Lipo lahko uporabimo v obliki čajnih pripravkov.


Lučnik (Verbascum phlomoides, Verbascum thapsiforme, Verbascum thapsus) ima velike rumene cvetove, sestavljene v socvetja. Stebelni listi so zeleni in gladki, listi so po robovih nerazločno nazobčani. Najdemo ga na sončnih prostorih in kamnitih tleh, na primer na rečnem produ, gozdnih posekah, pa tudi na jasah in ob poteh. Uporabni so predvsem cvetovi rastline, ki jih lahko nabiramo v suhem in sončnem vremenu od julija do septembra. Nabrane cvetove sušimo na prepihu, nato v sušilnici ali v pečici na 45°C. Hranimo jih na suhem, v kozarcu. Zaradi visoke vsebnosti sluzi lučnik blaži kašelj, zaradi vsebnosti saponinov pa pospešuje izkašljevanje. Lučnik uporabljamo kot čajni pripravek (do 4 žličke namakamo v skodelici vrele vode do 15 minut).

M

Majaron (Origanum majarona) je trajna zelika, ki spada v družino ustnatic ter v obliki polgrmička zraste tudi do 50 centimetrov v višino. Rastlina ima štirioglato steblo in majhne, pecljate elipsaste lističe z gladkim robom. Majaron cveti od junija do septembra. Je rastlina južnih, toplejših krajev, gojimo jo lahko na zeliščnem vrtu. V ljudski medicini naj bi majaron zdravil živčne težave, migreno, glavobol in nespečnost, pospeševal naj bi izločanje znoja, pomagal pri izkašljevanju, zunanje pa z masažo pomagal pri krčnih žilah in revmi. Majaron je dodan tudi nekaterim kozmetičnim izdelkom.


Materina dušica (Thymus vulgaris) ali timijan je trajni polgrmiček, ki zraste do pol metra v višino. Ima majhne, sivo-zelene liste, ki so na robovih zavihani in rožnate cvetove. Materina dušica je sredozemska rastlina, najdemo pa jo tudi v mnogih vrtovih in umetno gojeno. Ustrezajo jih suha in sončna rastišča. Uporabna je celotna rastlina preden se popolnoma razcveti. Režemo jo maja ali junija in nato še enkrat septembra. Rastlina vsebuje veliko eteričnega olja, ki vsebuje učinkovino timol. Timijan deluje v primeru kašlja in preprečuje razvoj bakterij, utekočinja sluz ter jo pomaga hitreje izločevati, pomaga pri izkašljevanju, blaži krče dihalnih poti, blaži vnetja dihal, prebavil in sečil ter pomirja. Ker lajša revmatske težave je pogosto sestavina masažnih krem. Timijan najdemo v vrsti farmacevtskih in kozmetičnih izdelkov.


Medena detelja, navadna (Melilotus officinalis) je do pol metra visoka rastlinaz rumenimi cvetovi v grozdu. Pogosto raste na travnikih, njivah, prodnatih bregovih rek in ob poteh. Uporabni del je zel, ki pa svoje učinkovine odda šele ob sušenju. Medena detelja vsebuje kumarine in flavonoide, ki delujejo na moten venski periferni obtok. Izvlečki zeli medene detelje krepijo stene ven, blažijo njihova vnetja ter preprečujejo otekline. Preko zmanjševanja prepustnosti žilnih sten pospešujejo pretok krvi. Medena detelja deluje tudi proti nočnim krčem v mečih, blagodejno deluje na utrujene in težke noge, srbenje, otekline in podplutbe na nogah ter blažijo težave, povezane s krčnimi žilami. Medeno deteljo bom našli v obliki gelov, krem, tablet in kapsul.


Melisa (Melissa officinalis) je trajnica, ki v obliki grmička zraste tudi do 80 centimetrov v višino. Rastlina ima jajčaste in nazobčane liste z izrazitimi žilami ter rahlo rožnate bele cvetove, združene v skupine po tri do šest. Melisa cveti od junija do septembra. Uporabni del rastline je predvsem list, ki vsebuje eterično olje, čreslovino, smole, jantarno kislino, sluzi, rudninske snovi in vitamin C. Meliso nabiramo preden cveti in jo najpogosteje uporabljamo v obliki čaja. Melisini pripravki delujejo pomirjevalno, blažijo krče ter branijo pred mikrobi, virusi in bakterijami. Melisa omogoča mirnejši spanec, preprečuje prebavne motnje ter spodbuja tek. Primerna je za otroke in odrasle. Meliso najdemo v posušeni obliki, njeno eterično olje pa tudi dodano kapsulam in nekaterim kozmetičnim izdelkom. Uporabna je celotna rastlina in sicer kot zelišče ali začimba.


Milnica, navadna (Saponaria officinalis) spada v družino klinčnic in je do 80 centimetrov visoka trajna zel s širokimi, bledo zelenimi listi in bledo rožnatimi cvetovi na vrhu stebla, ki so zbrani v češuljasto metlico in imajo izrazit vonj. Milnica cveti od maja do septembra. Njeno ime izvira iz njene zanimive značilnosti. Korenina milnice namreč vsebuje velike količine saponinov, ki se izločajo ob stiku z vodo. Včasih so zaradi tega milnico pogosto uporabljali kot nadomestek mila. Uporabni del rastline sta zel in korenina, sicer pa je odlično sredstvo proti kašlju, pospešuje delovanje žlez ter delovanje črevesja, želodca in sečil. Iz posušene korenine čaj tako, da narezano korenino za pet ur namočimo v mrzlo vodo, zavremo in iztisnemo.


Močvirski oslad (Filipendula ulmaria) ali brestovolistni oslad je večletna zelnata trajnica iz družine rožnic, ki zraste do dveh metrov v višino. Ima robato, rdeče steblo, ki se proti vrhu razrašča ter dlakave liste, ki so pernato deljeni. Na vrhu stebla so rumenkasto beli cvetovi, združen v latasta socvetja. Oslad cveti od junija do avgusta, raste pa na vlažnih mestih, travnikih, grmovjih in bregovih. Uporabni deli rastline so korenine, cvetovi, listi in vršički (te nabiramo ko je polovica cvetov že odprta). Cvet vsebuje flavonoide, salicilate in čreslovine. Ljudsko naj bi oslad zdravil leno prebavo, zgago in protin. Čistil naj bi kri, pospeševal znojenje in izločanje urina ter pomagal pri razstrupljanju organizma. Deluje protirevmatično ter proti bolečinam v mišicah in sklepih. Oslad uporabljamo v obliki poparka.

N

Njivska preslica (Equisetum arvense) je trajnica iz družine presličevk. Spomladi jo prepoznamo po plodnih rjavih stebelcih, ki poženejo iz korenine, poleti pa po zelenih neplodnih stebelcih, ki so votla in kolenčasta, iz katerih rastejo dolgi, igličasti listi, ki so na koncu manjši in obrnjeni navzgor. Najdemo jo ob močvirjih, in ostalih vlažnih področjih. Od njivske preslice se zimska, močvirska, vodna in velika preslica, ki tudi rasejo pri nas, razlikujejo po tem, da so strupene in imajo vodoravne ali povešene liste. Uporabni del njivske preslice je samo zeleno neplodno stebelce, ki vsebujejo kremenčevo kislino, oksalno in akonitno kislino, kalij, flavonide, silicij, saponine, grenčine, ekvisetin in ekvisetonin. Preslica je diuretik, tradicionalno pa ustavlja krvavitve, krepi presnovo, pomaga pri zlomih, revmi, putiki, niža krvni tlak, odpravlja tudi gube, modrice in celulit. Najdemo jo v kozmetičnih izdelkih in nekaterih izdelkih za odvajanje vode oziroma hujšanje.

O

Ognjič (Callendula officinalis) je enoletnica, ki zraste do 60 centimetrov v višino, ima rahlo dlakavo steblo,, lepljive in rahlo dlakave liste ter cevaste cvetove izrazito rumene barve. Ognjič ima izrazit oster vonj. Najdemo ga na ilovnatih tleh in na sončnih legah, gojimo pa ga lahko tudi doma. Cveti od junija do oktobra. Uporabni del rastline je cvet, ki vsebuje flavonoide, saponinske glikozide in sterole. Notranje uporabljamo posušene cvetove za želodčnih in črevesnih težavah, pri virusnih obolenjih in v pomoč pri izločanju bakterij, odvajanju vode in znoja iz telesa ter žolča pa tudi za pomirjanje kašlja ter lajšanje menstrualnih težav. Še bolj primeren je za zunanjo uporabo, kjer ga uporabljamo za zdravljenje vnetij v ustih in žrelu, pri opeklinah, preležaninah, modricah, krčnih žilah, glivicah, vnetjih danke in zadnjika ter pri hemoroidih. Ognjič najdemo v lekarni v obliki mazil, krem, gelov, zobnih pastah, šamponih, pa tudi v tabletah in kapsulah.


Oves (Avena sativa) je enoletnica, ki raste v šopih in spada v družino trav. Njegovo votlo in nerazvejano steblo brez listov zraste do 150 centimetrov v višino. Oves cveti od julija do avgusta. Dolgo časa je oves veljal plevel oziroma kot zgolj hrana za živino, šele v 16. stoletju so začeli zares odkrivati tudi njegove zdravilne in hranilne lastnosti. Rastlina vsebuje prehranske vlaknine, minerale, vitamine, polifenole in fitoestrogene. Tradicionalno se je oves uporabljal kot pomoč pri depresiji, stresu, nespečnosti in preobremenjenosti. Zunanje naj bi oves zdravil kožne bolezni ter pozitivno deloval na občutljivo kožo. Oves se danes s pridom uporablja kot polnovredno hranilo, v lekarni pa ga najdemo dodanega kozmetiki za občutljive lase in kožo ter nego dojenčkov pa tudi, čeprav redkeje, v prehranskih dopolnilih.

P

Pasijonka (Passiflora incarnata) je vzpenjalka iz družine pasijonovk, ki ima velike raznobarvne cvetove ter oranžne sadeže. Njena stebla zrasejo tudi do 10 metrov v višino. Cvet ima pet čašnih listov, ki so zunaj zeleni, znotraj pa beli ter pet belih venčnih listov, ki imajo več zvezdasto razporejenih vencev vijoličaste barve. Pasijonka cveti od junija do septembra, njeni cvetovi pa so odprti največ dva dneva. Zel vsebuje harmin, harmol in harman, flavonoide, fitosterole in čreslovine. Plodovi vsebujejo jabolčno in citronsko kislino, amilopektin, flavonoide, olje in vitamin C. Pasijonka se uporablja pri tesnobi, nemiru, nespečnosti, stresu, duševnih boleznih, pri menopavzalnih težavah, celo pri odvajanju od kajenja in alkohola. Zunanje pomaga pri kožnih vnetjih, hemoroidih ali aknah. Pasijonko lahko uporabimo v obliki poparka, najdemo pa jo tudi v obliki kapsul, kapljic, sirupov, pa tudi v vrsti kozmetičnih izdelkov.


Pehtran (Artemisia dracunulus) je grmičasta trajnica, ki zraste do 120 centimetrov visoko. Ima ozke, suličaste, temno zelene lističe ter drobne, zelenkaste cvetne koške, ki so razporejeni v dolgih skupinah. Najdemo ga na svetlih in zavetnih mestih, cveti pa od julija do avgusta. Uporabni so lističi, ki so izredno aromatični in pri nas močno povezani s kulinarično tradicijo. Pehtran lahko uporabljamo svež, posušen ali zamrznjen. Pehtran spodbuja apetit, lajša prebavo in pospešuje izločanje žolča in vode. 


Peteršilj (Petroselinum crispum) je zelena dvoletnica kodrastimi listi in močnim zelnatim steblom. Uporabna je celotna rastlina, ki ima močno aromo in vsebuje veliko vitaminov, rudnin, klorofila, vsebuje tudi miristicin in apiol. Peteršilj pomaga pri vetrovih, trebušnih krčih, mišičnih krčih, spodbuja prebavo in delovanje črevesja, je diuretik, pomaga pri vnetjih sečil, ledvičnih kamnih in revmatizmu. Peteršilj s pridom uporabljamo v kulinariki ali pa z njim oziroma z njegovo posušeno korenino pripravimo čajni napitek.


Plešec, navadni (Capsella bursa pastoris) je hitro rastoča in zelo razširjena rastlina, ki naj bi veljala celo za najbolj razširjen plevel. Ena rastlina lahko razvije tudi nekaj 10.000 semen. Plešec prepoznamo po trikotnih luščkih, ki jih ozka mrena deli v dva dela, ter nazobčanih listih. Uporabni del je zel, a spada pri nas v skupino zdravilnih rastlin in jo lahko uporabljamo zgolj s predhodnim strokovnim posvetovanjem. Vsebuje flavonoide, saponine, bursin, vitamin C, rudninske snovi, rutin in holin. Plešec naj bi sicer ustavljal krvavenje in razkuževal. Pomagal naj bi tudi v primerih protina in revme ter neustreznega krvnega tlaka.


Pljučnik, navadni (Pulmonaria officinalis) je do 40 centimetrov visoka rastlina z modrimi do vijoličastimi zvezdastimi cvetovi, sestavljenimi iz petih, skupaj zraslih venčnih listov. Listi imajo svetle pege ter spodnje stebelne liste. Najdemo ga na  senčnih prostorih. Uporabni del so zel ali listi, ki vsebujejo kremenčevo kislino, smole, čreslovine in rudninske snovi. Pljučnik deluje na dihalne poti, predvsem pri kašlju, pljučnici, bronhitisu, gripi in ostalh pljučnih težavah. Dodaja se ostalim zeliščem v čajne pripravke.
Poprova meta (Mentha piperita) je zelnata trajnica, križanec med vodno in klasasto meto, ki spada v družino ustnatic. Rastlina zraste do enega metra, ima robato steblo, kratke in jajčaste liste ter škrlatne cvetove. Meta cveti od junija do avgusta, najdemo pa jo večinoma na vrtovih, kjer pospešuje rast solat, korenja in paradižnika. Uporabi del rastline so listi, ki vsebujejo eterična olja z glavno sestavino mentol, čreslovine in provitamin A. Meta pozitivno vpliva na prebavo, pomirja črevesje, krepi apetit in izboljšuje prebavo. Zaradi eteričnega olja oziroma mentola deluje kot aromatik, zoper vnetja v grlu in žrelu, pri bolečinah v mišicah in sklepih, lajša pa tudi dihanje ob nanosu na prsni koš. Na prsni koš ali obraz otrok mlajših od pet let zaradi možnosti krčev ali zastojev dihanja olja poprove mete nikakor ne smemo nanašati. Topli metini napitki spodbudijo potenje, izboljšujejo počutje in pomirjajo. Meto najdemo v vrsti prehranskih, kozmetičnih in farmacevtskih izdelkov.


Pritlikava palma (Serenoa repens), poznana tudi kot palmeto, je nizka palma z do 1,5 metra dolgimi listnimi peclji z nazobčanim robom in pahljačastimi, ošiljenimi listi, ki so razdeljeni na okoli 20 delov. Iz korenov lista zrastejo dlakava socvetja in skoraj črno obarvane jagode. Uporabni del so sadeži in semena. Njihova tinktura naj bi bila uporabna pri povečani prostati, draženju sluznice, nespečnosti, kašlju in bronhitisu. Pritlikava palma je danes zelo pogosta pomoč pri težavah s prostato. Palmeto na policah najdemo v obliki kapsul in tablet kot prehransko dopolnilo.

R

Rakitovec (Hipophae rhamnoides) je grm ali nizko drevo, ki spada v družino oljčičevk. Rastlina lahko zraste tudi do 10 metrov visoko. Ima trnaste veje, podolgovate, jajčaste, suličaste liste, ki so zgoraj sivo zeleni, spodaj pa sivi, drobne rumenkaste cvetove, združene v socvetja in majhne jajčaste plodove rumene do rdeče-oranžne barve. Uporabni del so jagode, ki vsebujejo veliko vitaminov, predvsem vitamina A. Rakitovec zagotavlja organizmu bogat vir vitaminov ter tako krepi imunski sistem. Najdemo ga v obliki olja, ki ga dodajajo raznim izdelkom.


Regrat (Taraxacum officinale) je do pol metra visoka rastlina s temno zelenimi, suličastimi listi, cevastim steblom in rumenim cvetiščem, ki se preoblikuje v značilno regratovo lučko, katere lahka semena odpihne že rahel veter. Regrat najdemo po travnikih, ob poteh, na zelenicah, njivah in zapuščenih vrtovih. Uporabni del rastline sta list in korenina, ki vsebujeta mleček. Regrat je diuretik in laksativ, antirevmatik, deluje pri prebavnih motnjah, kožnih težavah, oteklinah, vpliv ima na splošno presnovo. Regratov čaj pripravimo iz do 10 g posušenih listov ali korenin. Regrat najdemo tudi dodanega nekaterim prehranskim dopolnilom.


Rman (Achillea millefolium) je trajnica, ki zraste do 80 centimetrov v višino. Ima vlaknaste korenine, pokončno steblo z ozkimi, narezanimi listi ter drobnimi, belimi socvetji. Rman najdemo na pašnikih, travnikih, ob poteh, poljih vse do 1700 m nadmorske višine. Rastlina cveti od junija do oktobra. Uporabni del je zel, ki vsebuje flavonoide, azulen, čreslovine in alkaloide. Deluje protivnetno, diuretično in pomirjevalno, grenčine v rmanu pa tudi vzpodbujajo tek in izločanje žolča. Pospeševal naj bi potenje, zniževal temperaturo in krvni tlak, ter pomagal pri krčnih žilah in menstrualnih težavah. Rman ima nekatere negativne učinke na ljudi z alergijami na cvetnice. Rman najdemo v obliki čajnih pripravkov, pa tudi v liki prehranskih dopolnil in nekaterih kozmetičnih izdelkih.


Rožmarin (Rosmarinus officinalis) je sredozemski grm, ki zraste do 2 metrov. Ima olesenelo steblo, iz katerega rastejo gosto razporejeni ozki igličasti zeleni listi. Rožmarin cveti spomladi in zgodaj poleti z modrimi do vijoličastimi cvetovi. Uporabni del rastline so listi, ki vsebujejo eterično olje. Pomaga pri prebavnih motnjah, napihnjenosti, krčih, zastajanju vode, poživlja pa tudi krvni obtok, lajša glavobole in utrujenost. Zunanje blago vpliva na revmatizem, udarnine in aknasto kožo. Rožmarin najdemo v številnih izdelkih, med drugim kapsulam, tabletam, pršilom za poškodbe, preparatom za ustno higieno, kopelim, šamponom za lase, gelom in kremam ter podobno.


Rumeni svišč (Gentinanae luteae) je zaščitena rastlina, ki iz korenine v nekaj letih lahko naredi tudi zgolj eno pritlehno rozeto, iz katere se razvijejo do meter visoka votla stebla s suličastimi rjavo-zelenimi listi in zlato-rumenimi cvetovi v njihovih pazduhah. Rumeni svišč, poznan tudi kot encijan najdemo na višje ležečih travnikih, pašnikih in ob poteh. Uporabni del rastline je korenina, ki vsebuje veliko količino grenčin. Svišč pomaga pri prebavnih motnjah, pomanjkanju teka, driski, težavah sluznice. Najdemo ga v nekaterih zdravilih za uravnavanje prebave in za lajšanje prehladnih obolenj.

S

Sena (Cassia senna) spada v družino rožičevk. Ima pokončno gladko in zeleno steblo z dolgimi vejami, ki nosijo 5 do 8 parnih podolgovato suličastih listov, in cvetove z različno velikimi venčnimi listi rumenkaste barve. Uporabna sta list in plod. Sena deluje odvajalno, predvsem pa je primerna za uporabo v primerih, ko je zaželeno odvajanje z mehkim blatom. Zaradi vsebnosti grenčin deluje tudi na želodec. Seno najdemo v čajnih mešanicah oziroma kot čajni pripravek.


Sivka (Lavandula angustifolia) je polgrm, ki zraste do 60 centimetrov v višino. Ima sivo-zeleno steblo, ozke liste s spodvihanim robom in modro-vijoličastimi cvetovi, združenimi v klasasta socvetja. Cela rastlina je posuta s sivimi dlačicami, med katerimi so žleze, ki izločajo eterično olje. Sivka cveti junija in julija, najdemo pa jo na sončnih in suhih rastiščih. Uporabni del rastline je cvet, ki vsebuje največ učinkovin, za izdelavo eteričnega olja pa pogosto uporabljajo celo rastlino. Sivka sicer deluje pomirjevalno, proti stresu, vznemirjenosti, nespečnosti, zdravi tudi prebavne motnje, ureja tek, blaži napenjanje, blaži vetrove in težave v menopavzi. Zunanje deluje proti revmi, srbečici, opeklinam, ter manjšim ranam. Eterično olje sivke je sestavina mnogih kozmetičnih pripravkov, najdemo pa jo tudi v kapsulah in protibolečinskih mazilih.


Sladki koren (Glycyrrhiza glabra) je zelnata trajnica ali polgrm z olesenelimi podzemeljnimi deli, iz katerih poganjajo plazeče veje. Steblo doseže do dveh metrov v višino ter ima dolge, jajčaste liste in majhne, vijoličaste ali modre liste, zložene v grozdaste cvetove. Sladki koren ali likoricija uspeva najbolje v sredozemskem podnebju, na rahlih, a globokih tleh in sončnih mestih. Uporabi del je korenina vsaj 3 leta stare rastline. Glavna učinkovina je glicirizin, vsebuje pa še saponine, glikozide, eterično olje, grenčine in smole. Sladki koren zdravi kašelj, pospešuje izločanje sluzi in urina, pospešuje prebavo, odpravlja hripavost, rahlo odvaja ter deluje protivnetno. Spreminja raven hormonov, zlasti estrogena in ob preveliki rabi moti raven glukoze v krvi. Sladki koren na policah najdemo v obliki tablet, kapljic, sirupov, pa tudi v nekaterih kozmetičnih izdelkih.


Slez (Althaea officinalis) je trajnica z močno korenino, rahlo dlakavim steblom, krpasto deljenimi listi in belo rožnatimi cvetovi. Slez cveti od julija do septembra, najdemo pa ga na sončnih legah in vlažnih, dobrih tleh. Uporabna dela rastline sta list in korenina, ki vsebujeta veliko sluzi. Slez pomirja kašelj in olajšuje izkašljevanje, mehča sluz, zdravi vnetja sluznice žrela in ust, vnetja mehurja, sečevoda in odpravlja ledvične kamne. Primeren je tudi za izpiranje nosne sluznice ali pa kot zunanje sredstvo za odpiranje turov v obliki skuhane zdrobljene korenine. Najdemo ga v obliki čajnega pripravka ali pa dodanega nekaterim kozmetičnim pripravkom, predvsem preparatom za lase.


Svetlin (Oenothera biennis) je dvoletnica, ki izvira iz Severne Amreike, uspeva pa tudi po Sloveniji. Prepoznamo ga po velikih rumenih cvetovih, s štirimi venčnimi listi in osmimi prašniki. Uporabni del rastline so semena, iz katerih pridobivajo olje, ki vsebuje veliko nenasičenih maščobnih kislin. Svetlinovo olje deluje pri ekcemih, alergijskih vnetjih kože, menstrualnih težavah, luskavici, povišanem holesterolu, revmi, aterosklerozi, izboljšuje pa tudi razpoloženje in splošno počutje, krepi imunski sistem in pomaga pri ohranjanju telesne teže. Poleg tega ima svetlinovo olje kot vsa druga olja z visoko vsebnostjo nenasičenih maščobnih kislin še mnogo drugih pozitivnih učinkov na človeški organizem. Svetlinovo olje najdemo v kapsulah.

Š
 
Šentjanževka (Hypericum perforatum) je grmičasta trajnica, ki zraste do 90 centimetrov v višino. Ima pokončna dvoroba stebla, ki se proti vrhu razvejijo in ovalne liste z vdolbinicami, v katerih se kopiči eterično olje. Cveti od junija do septembra z rumenimi cvetovi. Najdemo jo ob gozdnih posekah, travnikih, ob robovih gozdov. Uporabni del rastline je cvet ali zel skupaj s cvetom. Šentjanževka vsebuje flavonoide, antibiotike in fenolne kisline. Vpliva na psiho, pomirja, odpravlja tesnobo, strah in potrtost, izboljšuje razpoloženje. Pozitivno vpliva na psihične spremembe v menopavzi, pri vremenskih spremembah in povezanih težavah z apetitom in nespečnostjo. Zunanje je šentjanževka uporabna pri zdravljenju opeklin, ran, oteklin, udarnin in zvinov, lajša pa tudi pike insektov. Eterično olje je dodano tudi kozmetiki.


Šipek (Rosa canina) ali divja oziroma pasja roža je do treh metrov visok grm s trnastimi vejami in rožnatimi ali belimi cvetovi, ki so razporejeni posamezno ali v redkih češuljah. Plodovi šipka so jajčasti, z gladko lupino in rdeče barve. Uporabni del šipka je zreli plod, ki vsebuje veliko vitamina c, kalcij, kremenčevo , jabolčno, citronsko in jantarno kislino, magnezij in fosfor. Šipek krepi imunski sistem, pomaga pri prehladnih obolenjih, gripi, vročini, krvavečih dlesnih, odpravlja pa tudi utrujenost in splošno telesno in psihično oslabelost. Iz plodov šipka lahko pripravimo okusno marmelado tako, da zrele plodove v eni plasti posušimo na soncu. Ko se omehčajo, jih strojno zmeljemo in pretlačimo skozi gosto cedilo. Kaši dodamo sladkor, preostanek na cedilu pa posušimo in uporabimo v čaju. Šipek sicer na policah najdemo v obliki čajnega pripravka ali v prehranskih izdelkih.

T

Tavžentroža (Centaurium eryhraea) je eno- ali dvoletnica s pritlehnimi listnimi rozetami, oglatim steblom, ki zraste do 40 centimetrov, redkimi suličastimi listi ter majhnimi rožnatimi cvetovi, ki rastejo na koncih stebel. Tavžentroža cveti od julija do septembra, najdemo pa jo na vlažnih tleh, ob robovih poti, na gozdnih posekah in gorskih previsih, tudi v višjih legah do 1400 m. Uporabni del rastline je zel, ki je cenjena zaradi visoke vsebnosti grenčin in se pogosto uporablja v prehrambeni industriji in pri proizvodnji alkoholnih pijač. Sicer tavžentroža učinkuje na prebavo, ki jo preko organov za okušanje neposredno vzpodbudi in povzroči intenzivnejše izcejanje prebavnih sokov. Uporablja se tudi pri anoreksiji, pri pomanjkanju apetita, slabi prebavi, lenem črevesju ter ostalih težavah s prebavno potjo. Najdemo ga tudi v prehranskih dopolnilih, predvsem sirupih.


Trpotec, ozkolistni (Plantago lanceolata) je trajnica z ozkimi, koničastimi listi, oblikovani v pritlehno rozeto in dolgim steblom, na vrhu katerega je klasasto socvetje. Najdemo ga ob poteh in po travnikih, kjer zraste po vsaki košnji. Cveti od aprila do oktobra. Uporabni del rastline je list z učinkovinami, ki delujejo predvsem na obolenja dihalnih poti. Trpotec pomirja suh in dražeč kašelj, ščiti sluznico in jetra, deluje rahlo protibakterijsko, zunanje pa naj bi celil manjše rane ter pomagal pri oteklinah zaradi pikov insektov. Sok rastline se uporablja za pospeševanje presnove. Trpotec deluje diuretično ter pomaga pri težavah s črevesjem in želodcem. V lekarni ga najdemo v obliki sirupov.

Ž

Žajbelj (Salvia officinalis) je sredozemski trajni grmiček, ki zraste do 70 centimetrov višino. Ima močne korenine, iz katerih rastejo stebla z olesenelimi spodnjimi deli. Žajbljevi listi so hrapavi, podolgovati in jajčasto zaobljeni spodaj pa izstopajo listne žile. Cveti od zgodaj spomladi naprej s svetlo modrimi do vijoličastimi ali rožnato belimi cvetovi. Najdemo ga na sončnih mestih s suhimi tlemi, lahko pa ga tudi gojimo. Uporabni del rastline je list, ki vsebuje triterpene in čreslovine, eterično olje s tujonom in kafro. Žajbelj v obliki poparka, izvlečkov, eteričnega olja ali izvlečkov v raznih izdelkih uporabljamo pri prebavnih motnjah, vnetjih ust in žrela, razjedah, sooru, vnetjih prebavil, izločal, pri krčih, prekomernem potenju ter pri zdravljenju težav, povezanih z menstruacijo. Deluje uspavalno in pomirja. Zaradi vsebnosti tujona je preveliko odmerjanje žajblja lahko nevarno, zmerna uporaba pa ni problematična. Žajbelj najdemo v obliki čajnih pripravkov, v kapsulah, tabletah, pastilah, bonbonih, preparatih za higieno ust ter mnoštvu ostalih kozmetičnih izdelkov.

Lekarnar.com

Komentarji Disqus