Lekarnar.com - spletna lekarna

Otresimo se posledic stresa

Vsakodnevni stres je največji krivec za kronično pomanjkanje energije in nastajanje odvečnih prostih radikalov. Znak stresa je lahko tista znana bolečina v želodcu, plitko dihanje, tesnoba v prsih, panika in nesposobnost spregovoriti prave besede.

Moderno življenje nam je prineslo nove izzive in tako nove oblike stresov:

že 10 minut gledanja večernih novic, ki nas obveščajo o dnevnih požarih, poplavah, potresih, onesnaženosti okolja, političnih in gospodarskih krizah, težavah sosedov, znancev, nam dviguje raven stresa,
vsakodnevne službene obveznosti – pravočasnega odgovarjanja na pošto, e-pošto, telefoniranja, sestankovanja, priprave na predstavitve, pomembne dogodke, ki morajo biti izpeljani v tako kratkih časovnih terminih,
izpitni roki, šolske obveznosti, tekmovanja za položaj med vrstniki, kolegi,
vsakodnevne skrbi ob bolanih otrocih, starših, nas samih, kako najti najhitrejšo in najučinkovitejšo pot do rešitve.

Kako se telo odzove na stres
1. Enostavno povedano telo se “postavi” v višjo prestavo. Tako kot avto potrebuje več energije za hitrost, refleksnost, koncentracijo, poskočnost, da se ščiti, ali pa “teče” kakor hitro zmore. Ko se to zgodi, hipotalamus, majcena žleza v možganih pošlje alarm skozi možganske živčne celice v vse organe telesa.

2. Kombinacija živčnih in hormonskih signalov povzroči, da se v nadledvični žlezi sprosti cel niz hormonov, od katerih dobro poznamo adrenalin in kortizol. Adrenalin dvigne srčni utrip, poveča cirkulacijo krvi in s tem omogoči boljši pretok krvi (“prenašalka goriva”). Kortizol, najpomembnejši stresni hormon, poveča količino sladkorja (glukoze) v krvi in posledično v možganih. Omogoča dostopnost niza snovi za obnovo celic in tkiv (ob stresu nastajajo celične poškodbe in s tem poškodbe tkiv). Kortizol tudi dvigne imunski sistem, pri tem zmanjša delovanje “manj potrebnih” organov, kot so prebavila, razmnoževalni organ in proces rasti. Sistemski alarm tudi komunicira z deli možganov, ki kontrolirajo naše gibanje, motivacijo in strah ter kot rečeno, izloči vse tiste funkcije, ki v tistem trenutku niso življenjsko pomembne.

Kratkotrajni in dolgotrajni stres
Takoj po stresu se zmanjša količina stresnih hormonov in omogoči, da se telo vrne v svoje normalno stanje delovanja. Srčni utrip se upočasni, ne dihamo več plitko, ni nas več strah, nismo paralizirani.

Kratkotrajna obramba telesa pred stresom je v tistem trenutku dobrodošla. Če pa si stres sledi eden za drugim, če je dolgotrajen, potem so takšni obrambni mehanizmi za naše telo in duha zelo škodljivi. Dolgotrana aktivacija celega niza stresnih hormonov in živčevja potrebuje ogromne količine energije in ob tem nastaja veliko število prostih radikalov. Usklajeno delovanje vseh naših organov je ogroženo, prihaja do rušenja vitalnih metabolnih procesov.

Osnovna shema odzivanja telesa na dolgotrajni stres in posledice

Prebavila	Stresni hormoni upočasnijo sproščanje želodčne kisline in praznijo želodec in čreva. Driska in bolečine v želodcu	Povišanje apetita in stalni občutek lakote
Koža in dihala	Stresni hormoni povzročijo plitko dihanje, zmanjšano ali povečano količino krvi v kapilarnem sistemu	Rdečice, srbečice, psoriaza, lupus, ekcemi, akne, prekomerno odpadanje las. Kronične težave z dihanjem, bronhitis, astmatični napadi
Imunski sistem	V stresni situaciji ima izločanje kortizola vedno prednost pred ostalimi imunskimi reakcijami! To “preklapljanje” prednosti med hormonskim in imunskim sistemom ima velikokrat odločilno vlogo, da se nam imunski sistem začne nižati in tako postanemo manj odporni na infekcije, bolezni. Pri dolgotrajnem, nekajletnem stresnem dejavniku pa se kronično manjša odpornost velikokrat spremeni v eno od autoimunskih bolezni. Tako v obdobju stresa naše telo s svojim imunskim sistemom napade lastne celice našega telesa	Danes nabolj pogoste oblike nastalih okvar imunskega sistema zaradi stresnega dejavnika so na koži, okostju, živčevju. Večja podvrženost okužbam, alergije, lupus, psoriaza, prekomerno odpadanje las, revmatoidna obolenja, multipla skleroza, t.im.polinevropatije, polimiopatije.
Živčni sistem	Stranski produkti kortizola povzročajo utrujenost, zaspanost in s tem občutek depresivnosti	Kronična depresivnost, zlovoljnost, anksioznost, občutek nemoči. Težave s spanjem, izguba želje po seksu, apetitu! Študije so pokazale, da stresni hormoni vplivajo na strukturo in delovanje možganskih živčnih celic, ki so ključne za delovanje spomina. Lahko vodi tudi v hujše osebnostne težave
Krvožilni sistem	Kortizol povzroči povišanje srčnega utripa, krvnega pretoka in s tem povišanje pretoka krvnih lipidov (holesteroli in trigliceridi).	Srčne okvare in kapi. Kortizol vpliva tudi na akumulacijo trebušnih maščob, ki nekaterim ljudem da obliko “jabolka”.Ljudje z obliko “jabolka-trebuha” so podvrženi višji nevarnosti boleznim srca, diabetesa kot ljudje z obliko “hruška-trebuha”, kjer se maščobje nabira predvsem v predelu stegen in zadnjice.

Upravljajmo stres
S stresom živimo neprestano, odvisen je tudi od na naše dedne zasnove. Za njegovo odpravljanje oziroma omejevanje je potrebno spoznatikakšen stres doživljamo, kako vpliva na naše telo in počutje in ali ga znamo kontrolirati.

Ob stresu se naučimo pravilno dihati (globoko zajeti sapo in mirno dihati). Vaje večkrat ponavljajmo skupaj s telesu primerno fizično rekreacijo (hoja, tek, kolo,plavanje,….), tako telo “naučimo”,da kasneje zna samo regulirati stres (tako imenovani Pavlov refleks). Hkrati se pravilno prehranjujmo: ne štejmo kalorij temveč katere snovi smo pojedli, hkrati pa vzpostavimo pravilen ritem hranjenja.

Več o (oksidativnem) stresu in njegovem odpravljanju tudi v naši svetovalnici!

Miša Komar Žiberna, univ.dipl.biol.