Dajmo najprej razčistiti en pogost mit — ali so prehranska dopolnila sploh probiotiki? Pravzaprav jim zakonodaja tega izraza ne dovoljuje, zato govorimo o mikroorganizmih ali kulturah mikroorganizmov. Čeprav gre pogosto za iste vrste bakterij kot v zdravilih, brez potrjenih zdravstvenih trditev prehranska dopolnila uradno niso probiotiki.
Probiotiki so v zadnjih letih postali izredno priljubljeni, saj naj bi koristili naši prebavi, imunskemu sistemu in splošnemu počutju. Vendar pogosto pozabimo, da niso vsi probiotiki enaki — razlike med njimi so lahko zelo velike.
Probiotiki so različni sevi živih mikroorganizmov, ki imajo specifične učinke na telo. Eden lahko denimo pomaga pri driski po antibiotikih, drugi pri sindromu razdražljivega črevesja, tretji pa pri podpori imunskemu sistemu. Pomembno je vedeti, da:
- Učinki probiotikov so sevsko specifični — niso vsi enako učinkoviti za vse težave.
- Dokazani učinki temeljijo na kliničnih študijah, ki potrjujejo delovanje točno določenega seva v ustrezni količini.
- Ključna je tudi tehnološka zaščita, ki omogoča, da mikroorganizmi preživijo pot skozi želodec in dosežejo črevesje.
Pri izbiri probiotika ne glejte le na oglasne obljube, ampak preverite:
- kateri sev vsebuje (npr. Lactobacillus rhamnosus GG)
- v kakšni količini (izraženo kot CFU – kolonijske enote)
- kakšne klinične dokaze ima
Probiotiki kot zdravila ali prehranska dopolnila – v čem je razlika?
Na voljo so probiotiki v obliki zdravil in kot prehranska dopolnila. Ključna razlika med njima je v regulativi, nadzoru kakovosti in dokazih učinkovitosti:
- Zdravila, ki vsebujejo probiotične seve, morajo prestati stroga klinična testiranja, dokazati varnost, učinkovitost in stabilnost, ter so pod stalnim farmacevtskim nadzorom v celotni proizvodni verigi. Primer: probiotična zdravila za preprečevanje ali zdravljenje driske, povezane z antibiotiki.
- Prehranska dopolnila pa so namenjena dopolnjevanju prehrane in ne zdravljenju bolezni. Zanje veljajo milejši predpisi — proizvajalec mora zagotoviti varnost in pravilno označevanje, vendar mu ni treba dokazati učinkovitosti v kliničnih študijah.
Poleg tega morajo proizvajalci prehranskih dopolnil po evropski regulativi uporabljati izraz mikroorganizmi, saj izraz probiotik v prehranskem dopolnilu ni dovoljen brez uradno odobrene zdravstvene trditve, čeprav gre v praksi za iste vrste bakterij ali kvasovk.
- Zato je kakovost zdravil praviloma bolj preverjena kot pri prehranskih dopolnilih.
- Če imate specifično zdravstveno težavo (npr. drisko ob antibiotikih), je priporočljivo izbrati probiotično zdravilo, kjer so klinični dokazi o učinkovitosti jasni.
- Prehranska dopolnila sicer lahko vsebujejo koristne mikroorganizme, vendar za njih ni dovolj dokazov, da bi jim smeli pravno reči probiotiki.
Zaključek
Vsi probiotiki niso enaki, še manj pa so enaka njihova dokazila o učinkovitosti. Če želite varen in preverjen probiotični izdelek, predvsem ob zdravstvenih težavah, izberite probiotično zdravilo, kjer je kakovost, varnost in delovanje potrjeno s kliničnimi študijami.
Prispevek je s pomočjo uporabe orodij umetne intelegence pripravil Žiga Šmidhofer, mag. farm.
Literaturni viri
- Hill C. et al. (2014). The International Scientific Association for Probiotics and Prebiotics consensus statement on the scope and appropriate use of the term probiotic. Nature Reviews Gastroenterology & Hepatology, 11, 506–514.
- FAO/WHO (2002). Guidelines for the Evaluation of Probiotics in Food. Food and Agriculture Organization of the United Nations and World Health Organization.
- Regulation (EC) No 1924/2006 of the European Parliament on nutrition and health claims made on foods.
- European Directorate for the Quality of Medicines & HealthCare (EDQM). Pharmaceutical probiotics: monographs and standards.
- EFSA Panel on Dietetic Products, Nutrition and Allergies (NDA). Scientific opinions on health claims related to probiotics (multiple opinions, 2007–2024).