17. 4. 2023

Pravilen pristop k hitremu celjenju ran.

Pravilen pristop k hitremu celjenju ran.

Cilj zdravljenja ran je zaščitita pred okužbo in nadaljnjo poškodbo. Zdravljenje vključuje pravilno čiščenje, nanos antiseptikov in prekrivanje z ustreznim povojem. Želimo si, da bi po celjenju bila brazgotina čim manj opazna.

Koža je največji organ v človeškem telesu

Koža je največji organ v človeškem telesu. Sestavljena je iz treh plasti: povrhnjice, usnjice in podkožja. Ima številne pomembne funkcije in je po funkciji najbolj vsestranski organ. Služi za razmejitev telesa od okolice, deluje kot ščit pred vplivi okolja, je sredstvo sporazumevanja, regulira telesno temperaturo in izmenjavo snovi z okoljem, zaznava dotik in temperaturo ter sintetizira vitamin D.

Pri vsakodnevnih aktivnostih, zlasti pri športnih lahko pride do poškodbe kože, torej do poškodbe njene celovitosti, kar imenujemo rana. Načeloma so vse rane razvrščene v dve splošni kategoriji: akutne in kronične rane.

Akutne in kronične rane

Akutne rane se praviloma pravilno zacelijo, zaradi česar se ohrani anatomska in funkcionalna celovitost kože. Akutne rane vključujejo odrgnine (poškodbe zaradi drgnjenja ali drgnjenja ob povrhnjico), vbodne rane (posledica ostrega predmeta, ki je prebil povrhnjico in se zagozdi v usnjico ali globlje tkivo), ureznine (koža je ostro porezana) in raztrganine (posledica rezanja različnih plasti kože z ostrmi predmetom).
Obstajajo tudi kronične rane, kjer je zaradi določenega razloga moteno celjenje.

Zdravljenje je kompleksen in občutljiv proces

Pri celjenju ran so vključeni številni biološki mehanizmi in sicer epitelizacija, kontrakcija in odlaganje vezivno-tkivnega matriksa. Epitelizacija je proces, med katerim se celice na površini kože ali sluznice razmnožujejo, da ponovno prekrijejo poškodbo. Sledi kontrakcija, to je spontano zapiranje kožnih ran po celotni debelini. Nato vezivne celice (fibroblasti) na mestu poškodbe proizvajajo novo vezivno tkivo.

Na celjenje ran vplivajo številni dejavniki

Zelo pomembna je oskrba tkiva s krvjo in kisikom ter prehrana tkiva. Zapleti pri celjenju pogosto nastanejo zaradi sočasne okužbe, negativen vpliv pa ima tudi sladkorna bolezen. Na celjenje vpliva še starost in telesna teža, jemanje zdravil ter seveda značilnosti same rane.

Ne zanemarjajte pravilnega zdravljenja rane

Skozi zgodovino so se ljudje na različne načine spopadali s kožnimi ranami. V primitivnih družbah so bile snovi, pridobljene iz živali, rastlin in mineralov, osnovne surovine za zdravila za zaustavitev krvavitev, zmanjšanje otekline, lajšanje bolečin, odstranjevanje poškodovanega tkiva, zdravljenje okužb, prikrivanje neprijetnih vonjav in spodbujanje celjenja.

Danes je cilj zdravljenja vsake rane pospešiti celjenje tako, da se rana zaščiti pred okužbo in nadaljnjimi poškodbami kar posledično pomeni, da brazgotine niso tako vidne in vpadljive. Zato je potrebno rano ustrezno očistiti, uporabiti učinkovit in neškodljiv antiseptik ter vse skupaj prekriti z ustrezno oblogo. Obloge morajo ustrezati določenim kriterijem in sicer morajo odstraniti odvečni izcedek, vzdrževati vlago, prepuščati kisik in toplotno izolirati rane. Prav tako naj bodo brez trdnih delcev ali strupenih onesnaževalcev. Pomembno je, da jih je mogoče zlahka odstraniti, ne da bi pri tem poškodovali občutljivo novo tkivo.

Potrebno je poudariti, da je antiseptično zdravljenje ran eden najpomembnejših korakov oskrbe. Obstaja veliko klasičnih in sodobnih izdelkov za antiseptično oskrbo ran. Nekateri med njimi, kot so vodikov peroksid, etilni alkohol, izopropilni alkohol, jod, PVP-jod, klorheksidin ipd., se kljub stranskim učinkom ter nezadostnemu in kratkemu antiseptičnemu delovanju pogosto uporabljajo. Izdelki na osnovi joda lahko na primer povzročijo blage do hude alergijske reakcije pri več kot 10 odstotkih bolnikov, izdelki na osnovi alkohola pa povzročajo bolečino med nanašanjem. Poleg tega, da niso dovolj učinkoviti, so toksični za človeške celice. Njihova uporaba v vseh fazah celjenja ran lahko vodi do upočasnjenega celjenja ali negativno vpliva na normalne procese zapiranja ran. Antibiotiki za lokalno uporabo lahko povzročijo alergijsko reakcijo in povzročijo odpornost velikega števila mikroorganizmov. Lokalne protimikrobne snovi imajo običajno nespecifičen način delovanja, zato obstaja možnost razvoja neželenih učinkov. Vendar pa je verjetnost razvoja odpornosti mikrobov manjša. Poročali pa so že o razvoju odpornosti na antiseptik klorheksidin, ki je povezana z odpornostjo na antibiotike.1,2,3,4,5,6

Antiseptični izdelki na osnovi oktenidina ponujajo številne prednosti za bolnika in zdravnika, med katerimi so odlična protimikrobna učinkovitost, dolgoletne izkušnje, odsotnost rezistence, odsotnost negativnega vpliva na celjenje, protimikrobna učinkovitost tudi pri obremenitvi s krvjo, odsotnost alergijskih reakcij, sistemske toksičnosti in bolečine pri uporabi. Antiseptik na osnovi oktenidina, nanašamo neposredno na rane, kožo in sluznico.7,8

Zdravilo Ofenosept, vsebuje antiseptik oktenidin v obliki dermalne raztopine za takojšnjo oskrbo vseh vrst akutnih ran. Rano z njim odlično očistimo in razkužimo ter jo na ta način zaščitimo pred okužbo in jo pripravimo na optimalno celjenje. V primeru okužbe rane, pa je lahko Ofenosept, zaradi svojega širokega antimikrobnega delovanja ter ne pojavnosti odpornosti bakterij nanj, dobra alternativa lokalnim antibiotikom.
Zdravilo Ofenosept lahko zaradi njegove varnosti uporabljamo pri vseh starostnih skupinah tudi dojenčkih.

Prispevek je pripravilo podjetje OPH OKTAL PHARMA D.O.O.

1 Gerald Muller, Axel Kramer. Biocompatibility index of antiseptic agents by parallel assessment of antimicrobial activity and cellular cytotoxicity. Journal of Antimicrobial Chemotherapy (2008) 61, 1281–1287 doi:10.1093/jac/dkn125
2 Poovelikunnel T et al, Mupirocin resistance: clinical implications and potential alternatives for the eradication of MRSA. J. Antimicrob. Chemother. 2015
3 Kampf G. Acquired resistance to chlorhexidine – is it time to establish an ‘antiseptic stewardship’ initiative? J. Hosp. Infect. 2016
4 Wand ME et al, Mechanisms of Increased Resistance to Chlorhexidine and Cross-Resistance to Colistin following Exposure of Klebsiella pneumoniae Clinical Isolates to Chlorhexidine. Antimicrobial Agents and Chemotherapy 2017
5 Lescat M et al, Co-Lateral Effect of Octenidine, Chlorhexidine and Colistin Selective Pressures on Four Enterobacterial Species: A Comparative Genomic Analysis. Antibiotics 2022
6 Brooks, S.et al; Chlorhexidine resistance in antibiotic resistant bacteria isolated from the surfaces of dispensers of soap containing chlorhexidine; Infect Control Hosp.Epidemiol, 2002, 23:692-695
7 N.-O. Hübner, J. Siebert , A. Kramer. Octenidine Dihydrochloride, a Modern Antiseptic for Skin, Mucous Membranes and Wounds. Skin Pharmacol Physiol 2010;23:244–258
8 T. Koburger, N.-O. Hubner , M. Braun, J. Siebert , A. Kramer. Standardized comparison of antiseptic efficacy of triclosan, PVP–iodine, octenidine dihydrochloride, polyhexanide and chlorhexidine digluconate. J Antimicrob Chemother 2010; 65: 1712 –1719 doi:10.1093/jac/dkq212 Advance Access publication 15 June 2010