Akne so bolezen predvsem v razvitih državah, kjer se uživa procesirano in pogosto nezdravo prehrano ter mlečne izdelke v večjih količinah.
Pojav aken je, na primer, v afriških plemenih skoraj nepoznan. Raziskovalci so opazili, da se tudi v teh plemenih razvijejo akne, takoj ko se začne tam uvajati "sodobna prehrana".
Očitno je, da sta nastanek aken in mozoljev močno pogojena z vrsto prehrane, ki jo uživamo. Na sam razrast aknaste kože vpliva tudi količina zaužite hrane.
Katera živila vplivajo na nastanek aken?
Živila, ki dajejo nezaželjenim aknam energijo za rast, lahko razdelimo na 3 vrste:
- Živila z visokim glikemičnim indeksom. Med njih spadajo predvsem čokolada, različne slaščice in pecivo, ki vsebujejo večje količine enostavnih sladkorjev.
- Mlečni izdelki kot so mleko, sir in smetana. Le-te vsebujejo večje količine razvejanih aminokislin (BCAA), ki posledično vplivajo na višjo proizvodnjo sebuma.
- Prehrana bogata z nasičenimi maščobnimi kislinami. Mednje prištevamo živila živalskega izvora (meso) in nekatera rastlinska olja (palmovo in kokosovo olje).
Če smo nagnjeni k razvoju aken, je smotrno zmanjšati vnos teh živil. To lahko služi kot dobra preventiva proti mozoljem in ogrcem; zmanjšanje vnosa sladkih, mastnih in mlečnih izdelkov pa lahko ob souporabi dermatoloških izdelkov pomaga tudi ljudem, ki akne že imajo.
Kako čokolada povzroča akne?
Čokolado je ena izmed najbolj poznanih živil, ki vpliva na razvoj aken. To je predvsem posledica vsebnosti enostavnih sladkorjev, ki se hitro absorbirajo in s tem vplivajo na sunkoviti porast inzulinu-podobnega rastnega hormona 1 (IGF 1).
Odziv na skokovito porast IGF 1, ki ga čokolada povzroči, je izločanje androgenov oziroma 'moških spolnih hormonov'. Vsaka ženska ima tudi androgene, ki jih povezujemo tudi s prekomerno poraščenostjo pri ženskah. Med drugim androgeni vzpodbujajo delovanje lojnic, ki posledično pridelujejo in izločajo večje količine sebuma.
Koža, bogata s sebumom, je na otip mastna in zelo primerna za razvoj aken.
Čokolada, na primer, vsebuje skoraj 50% enostavnih sladkorjev z visokim glikemičnim indeksom, ki posredno vplivajo na zvišan nastanek sebuma, pojav mastne kože in mozoljev:
Povprečna 100 g tablica čokolade vsebuje tudi kar 19g nasičenih maščob in skoraj 5g beljakovin predvsem mlečnega izvora.
Pri pregledu hranilnih vrednosti tako opazimo, da čokolada, ki jo smatramo kot močno procesirano živilo, vsebuje vse tri vrste hranil (sladkorje, mlečne beljakovine in nasičene maščobe), ki lahko vplivajo na povzročanje aken.
Pri uživanju živil z visokim glikemičnim indeksom je smotrno uživanje tudi bolj naravnih živil z nizkim glikemičnim indeksom, ki uravnovesjo nenaden porast sladkorja v naši krvi. Med njih prištevamo predvsem zeleno zelenjavo, ki omili porast sladkorja v krvi in posledično omili porast inzulinu-podobnega rastnega hormona 1, ki je posredno odgovoren za nastanek aken.
Mleko in mlečni izdelki
Za preventiven in kurativen boj proti mozoljem se priporoča zamanjševanje užitja mleka in mlečnih izdelkov v katerikoli obliki.
Mleko je dober vir razvejanih aminokislin (ang. BCAA - 'branched-chain amino acids'). Te BCAA aminokisline - levcin, izolevcin in valin - sodelujejo pri izgradnji mišičnega tkiva, zaradi česar je uporaba razvejanim aminokislin zelo razširjena za izgradnjo mišičastega telesa - predvsem pri 'bodybuildingu'. Višja incidenca pojava aken pri bodybuilderjih je vsaj deloma lahko povezana z visokim vnosom razvejanih aminokislin.
Aminokisline v mleku namreč povišajo proizvodnjo sebuma s posrednim delovanjem na inzulin-podobni rastni hormon 1 in na sam inzulin, obenem pa imajo tudi vpliv na nivoje samega rastnega hormona.
Kot verjetno že vemo, so lahko višje količine sebuma odgovorne za nastanek aken, zato se je smiselno izogibati pretiranemu uživanju mleka in mlečnih izdelkov, če smo nagnjeni k problemom z mozolji.
Živila z nasičenimi maščobnimi kislinami
Nasičene maščobne kisline se nahajajo predvsem v živalskem mesu. Predvsem svinjina in govedina sta bogati z nasičenimi maščobnimi kislinami, ki lahko vplivajo na pojav aken.
Za razliko od sladkorjev in mleka ter mlečnih izdelkov, ki vplivajo predvsem na porast proizvodnje in sekrecije sebuma, pa nasičene maščobe vplivajo na sestavo samega sebuma.
Z večjim uživanjem teh maščob nastaja sebum, ki predstavlja še boljše gojišče za bakterije, ki povzročajo akne.
Meso, ki vsebuje nižje količine tovrstnih maščob, pridobivamo iz rib in pustega mesa (piščanec, puran). Mastne ribe kot sta losos in tuna vsebujejo večji del nenasičenih maščobnih kislin, ki vplivajo na nastanek aken v veliko manjši meri.
Kako se pravilno prehranjevati, če imamo mozolje?
Za zdravo kožo brez aken se priporoča uravnotežena prehrana.
To ne pomeni, da ne smemo uživati enostavnih sladkorjev, mleka ali mastnih živil; pomeni, da jih moramo uživati redkeje in v manjših količinah.
Ob uporabi dermatoloških pripravkov za nego aken (kreme, maske) je uravnotežena prehrana močno priporočana.
Dr. Aurélie Acher, dr. med. - dermatolog