Prehladna obolenja.

Prehladna obolenja.

Avtor: Tina Grohar Maležič, mag farm.

Kljub temu, da se trenutno svet bori z epidemijo Covid-19, tudi ostali virusi prehladnih obolenj, ki so v tem letnem času pri nas zelo pogosti, ne počivajo in povzročajo akutna virusna obolenja zgornjih dihal. Le-ti prizadenejo predvsem sluznico nosu, obnosnih votlin in žrela. Med najpogostejšimi povzročitelji prehladnih obolenj so rinovirusi, ki povzročijo kar 30-50 % vseh prehladov. Pogostejša pojavnost je jeseni in pozimi zaradi tesnejših stikov v zaprtih prostorih. Tudi nosna sluznica je v tem času bolj suha in posledično bolj dovzetna za virusne okužbe, ki pa se kljub temu lahko pojavijo čez celo leto.

Prehlad se zdravi simptomatsko, s tem se skrajša oz. omili trajanje in zmanjša možnost zapletov. Ob pojavu prehladnega obolenja je potreben počitek, pitje večje količine tekočine, ustrezna higiena rok in kašlja. Priporoča se izpiranje nosne sluznice s fiziološko raztopino, njeno inhaliranje in grgranje. Blagodejno deluje na vzdraženo sluznico in razrahlja sprijeto odvečno sluz. V primeru zamašenega nosu se svetuje nosni dekongestiv, ki zmanjša oteklino nosne sluznice, s tem zmanjša občutek zaprtega nosu in olajša izločanje sluzi, pri vnetem in bolečem žrelu zdravila z lokalnim antiseptikom, ki mu je lahko dodan tudi lokalni anestetik. Pri povišani telesni temperaturi, glavobolu in bolečinah v sklepih ter mišicah se svetuje zdravila, ki delujejo antipiretično in analgetično, ob prisotnem suhem in dražečem kašlju antitusike, ki ga pomirijo in odpravijo, tako da obložijo žrelno sluznico ali zaviralno delujejo na center kašlja v možganih, ter pri produktivnem oz. mokrem kašlju ekspektorante, ki redčijo gosto sluz in olajšajo izkašljevanje. Akutnega virusnega obolenja se ne zdravi z antibiotikom, razen kadar pride do zapleta s sekundarno bakterijsko okužbo.

Na pogostnost pojava prehlada vpliva izpostavljenost okužbam, vrsta virusa in imunska odpornost. Za zdrav imunski sistem je pomembno ustrezno in redno higieno rok, veliko gibanja na svežem zraku, uživanje raznovrstno prehrano z veliko sadja in zelenjave, obvladovanje stresa ter zadosten spanec. Imunski sistem se lahko okrepi še z dodatnimi ukrepi, ki pripomorejo, da se bolezen prepreči, olajša njen potek ali po preboleli bolezni hitreje okreva.

Za krepitev imunskega sistema so na voljo zdravila naravnega izvora, razni vitaminski, mineralni oz. aminokislinski pripravki, probiotiki in druga prehranska dopolnila, ki podpirajo delovanje imunskega sistema. Pri tem je pomembno, da se izbere izdelek z ustrezno vsebnostjo hranil in nadzorovano kvaliteto. Pri izbiri je potrebno upoštevati tudi medsebojno delovanje z določenimi zdravili ali drugimi prehranskimi dopolnili.

V zadnjem času je veliko govora o vitaminu D. Ustrezna raven vitamin D v organizmu glede na meta-analize dokazano zmanjša incidenco akutnih okužb dihal. Kar pomeni, da ima pomembno vlogo pri regulaciji imunskega sistema poleg vseh ostalih vlog v organizmu, o čemer priča tudi dovoljena zdravstvena trditev za uporabo na živilih, da vitamin D prispeva k delovanju imunskega sistema. Pri dodatnem jemanju je kljub temu potrebna previdnost, saj je edini vitamin, ki v telesu nastaja tudi endogeno s pomočjo sončne svetlobe. Zato je predvsem v zimskem času, ko organizem vitamina D ne dobi zadosti, smiselno uživanje obogatenih živil (jajca, ribje olje,…) ali prehranskih dopolnil z vitaminom D. Zgornja varna meja dnevnega odmerka vitamina D iz vseh prehranskih virov po priporočilih EFSA je za odrasle 100 μg (4000 i.e.), za otroke 25-50 μg (1000-2000 i.e.) dnevno, odvisno od starosti otroka.

Članek je pripravilo podjetje Stada d.o.o

Viri:

  • https://www.nijz.si/files/uploaded/vitamin_d.pdf - dostopno 19.1.2021
  • http://www.drmed.org/wp-content/uploads/2014/06/VII-56.pdf - dostopno 19.1.2021
  • Tomažič J, Strle F s sodelavci. Infekcijske bolezni. Ljubljana 2015.
  • https://endodiab.si/wp-content/uploads/2020/11/30.Okt-2020_PRIPOROCILA-VITAMIN-D-in-COVID-19.pdf - dostopno 19.1.2021