Kašelj - simptom z več obrazi.

Kašelj - simptom z več obrazi.

Pomembno je določiti  vrsto in značilnosti kašlja.

Glede na to, da je zima čas pogostih vnetij dihalnih poti, ki jih v večini primerov spremlja kašelj, je pomembno vedeti, kako kašelj nastane in kako ga zdraviti. Kašelj definiramo kot nenaden, eksploziven izdih, ki omogoča odstranjevanje snovi iz dihalnih poti. Potrebno je poznati osnovne značilnosti različnih vrst kašlja, saj je to pogoj za pravilen pristop k zdravljenju kašlja. Pomembno je vedeti ali kašelj vztraja, se spreminja ter kaj ga sproži (hladen zrak, govor, položaj telesa, napor, hrana in pijača, čas dneva).

Kašelj je lahko izključno suh ali pa moker. Za slednjega je značilna  pridružena tvorba sluzi. Kašelj  lahko spremljajo bolečine v grlu, za prsnico ali v pljučih, pogosta je tudi  hripavost, zasoplost, omotica ali drugi simptomi. Ugotoviti je potrebno tudi, ali ima bolnik kakšno drugo bolezen, ki je trenutno ne povezujemo s kašljem, kasneje pa lahko sklepamo, da je edini vzrok (tumorji, bolezni srca, ledvic, nekatere avtoimunske bolezni itd.). Ko dobimo odgovore na vsa ta vprašanja, dobimo pravilno predstavo o tem, za kaj pravzaprav gre, kar je neprecenljivo pri odločitvi za nadaljnje diagnostične postopke in določitev pravilne terapije. 

Najpogostejše vrste kašlja

Laringealni kašelj (kašelj iz grla)
Pojavlja se z nenadnimi napadi, je oglušujočega značaja in je brez izkašljevanja, Zanj je značilno, da med napadi bolnik običajno nima časa za dihanje (kar lahko povzroči vrtoglavico). Pogosto ga spremlja vnetje in draženje v grlu. Ponavadi bolnik sam pravi, da se kašelj pojavi po žgečkanju v grlu. Najpogosteje ga spremljajo simptomi vnetja žrela. 

Trahealni kašelj (kašelj iz sapnika)
Po značaju je podoben laringalnemu kašlju, z dodatkom "lajanja". Spremljajo ga precej močne bolečine za prsnico. Pojavi se pri vnetju sapnika (sapnika). V začetku  je ta kašelj suh, sledi pa obdobje  izkašljevanja običajno gostega izločka. 

Kašelj pri bronhitisu
Kašelj, ki se pojavi pri akutnem bronhitisu traja nenehno in je brez značilnih napadov. Sprva je suh in neproduktiven, nato pa je lahko izpljunek prozoren, kar je običajno značilno za virusne okužbe. Če je izpljunek rumenkast do zelenkast je to najverjetneje znak, da je prišlo do bakterijske okužbe. Kronični bronhitis (najpogosteje pri kadilcih) običajno spremljajo značilni napadi kašlja zjutraj. Slednji trajajo, dokler se ne izkašlja gost izloček, ki se ponoči nabere v dihalnih poteh. 

Astmatični kašelj
Ta kašelj je običajno dražeč. Pri blažjih oblikah astme  ga lahko spodbuja globoko dihanje, vdihavanje mrzlega zraka in smeh. Po napadu kašlja pljuča običajno občutijo težaven izdih in žvižganje v prsih. 

Kašelj pri hranjenju
Napadi kašlja, ki se pojavijo po zaužitju hrane (običajno tekočine), lahko pomenijo vzpostavitev povezave med požiralnikom in dihali (t. i. fistula), kar pogosto opazimo pri tumorjih pljuč ali požiralnika. Pri starejših ljudeh z oslabljenim požiralnim refleksom (npr. zaradi Parkinsonove bolezni) se lahko pojavi tudi po zaužitju hrane ali pijače, saj lahko del vsebine zaide v dihala. 

Kašelj s krvjo
Pojav krvi v izločku moramo vedno jemati resno, saj je pogost pri pljučnih tumorjih. V teh primerih so napadi kašlja močni, brez prekinitev, bolnik pa pogosto izgubi zavest. Ob natančnem pregledu bolnika se običajno odkrijejo tudi drugi simptomi maligne bolezni. Pomembno je omeniti, da se lahko pri vsakemu, ki ima močan in dolgotrajen kašelj zaradi poškodbe sluznice dihalnega sistema, pojavijo sledi krvi v izpljunku, ki pa hitro izginejo. 

Kašelj pri abscesih in bronhiektazijah
Izkašljevanje velikih količin smrdljivega gnojnega izpljunka je znak razpada pljučnega tkiva pri pljučnem abscesu. Lahko je samostojna bolezen ali pa je posledica zamašitve bronhija s tujkom ali bronhiektazije, pri kateri se izločki kopičijo v vrečastih razširitvah bronhija. Kašelj in količina izpljunka se povečata s spremembo položaja telesa. 

Kašelj pri boleznih srca
Kašelj, ki ga spremlja težko dihanje in se poslabša z naporom ali vodoravnim položajem telesa, je običajno znak srčnega popuščanja in pljučne kongestije. Izloček je penast in voden, v pljučih pa se sliši značilno prasketanje. 

Kašelj pri pljučni fibrozi
Pri pljučni fibrozi se pljuča spremenijo v trdno fibrozno tkivo. Spremlja jih močan, dražeč kašelj, ki je še posebej izrazit med naporom. 

Zdravljenje kašlja

Kašelj kot posledica osnovne bolezni
Če je kašelj posledica osnovne bolezni (tumor, astma, srčna bolezen, tujek v bronhijih, nevrološke motnje itd.), je zdravljenje usmerjeno v primarno bolezen, s čimer se reši tudi problem kašlja. 

Kašelj kot posledica vnetja ali draženja sluznice dihalnega sistema
Če je kašelj posledica vnetja ali draženja sluznice dihal, je pomembno vedeti, ali gre za bakterijsko okužbo ali pa sta vnetje in draženje le posledica prehlada ali virusne okužbe. Kot že rečeno, pri sklepanju lahko pomaga videz izpljunka (najbolje mikroskopski pregled), pojav rumenkaste ali zelenkaste barve je običajno znak bakterijske okužbe, še posebej, če bolezen spremlja povišana telesna temperatura. Takrat je priporočljivo vključiti antibiotike. Antibiotiki pa najverjetneje niso potrebni, če je kašelj suh in dražeč ali je izloček bister.

V tem primeru najpogosteje posežemo po izdelkih za simptomatsko zdravljenje kašlja. V ta namen imamo na voljo zdravila proti kašlju (antitusiki) z lokalnim delovanjem ali centralno zmanjšajo refleks kašlja. Centralno delujoče antitusike običajno dajemo le v primerih neznosnih napadov suhega kašlja, ki motijo ​​bolnikovo spanje saj kašelj blokirajo. Lokalni antitusiki so običajno zeliščna zdravila, katera obložijo sluznico in receptorje za kašelj in tako umirijo draženje. Z njimi si lahko lajšamo kašelj podnevi in ponoči.

Če je izkašljevanje oteženo je potrebno piti veliko tekočine in uporabiti ekspektorans. To so snovi, ki olajšajo izkašljevanje.

Pri alergijskem vnetju sluznice dihal se uporabljajo antihistaminiki in inhalacijski kortikosteroidi. Pri astmi jim dodamo še bronhodilatator, ki širi bronhije.

Pri kašlju, ki je posledica prehlada oziroma virusne okužbe je običajen potek kašlja od suhega v mokrega in ob koncu je ponovno suh. Ker je relativno težko določiti za katero fazo kašlja gre so na voljo tudi kombinacije zelišč, ki so nam v pomoč tekom celotnega poteka kašlja. Kombinacija timijana (materine dušice) in sleza se nahaja v edinstvenem tradicionalnem zeliščnem zdravilu Bronchostop. Kašelj pomirja, ko je ta suh in olajša izkašljevanje, ko je kašelj moker. Zdravilo Bronchostop je na voljo v obliki sirupa in pastil.

Prispevek je pripravilo podjetje OPH OKTAL PHARMA d.o.o..