Podrobneje o vitaminu C.

Vitamin C.

Zgodovina vitamina C sega še v čas Egipta, Grčije in Rima, ko so se pojavili prvi pisni viri bolezni imenovane skorbut. Ta je povezana s pomanjkanjem vnosa sadja in zelenjave in posledično vitamina C. V 16. stoletju je zaradi pomanjkanja znanja o vzroku bolezni le-ta zahtevala mnogo smrtnih žrtev, predvsem mornarjev, ki so imeli na voljo le konzervirano hrano.2

Vitamin C je vodotopen vitamin, ki ga je prvič izoliral iz nadledvične žleze madžarski znanstvenik  Albert Szent-Györgyi, leta 1920. Imenoval ga je heksuronska kislina. Prava identiteta heksuronske kisline je bila odkrita leta 1932 s poskusom na morskih prašičkih. Preimenovana je bila v L-askorbinsko kislino, s čimer je izražena njena antiskorbutna sposobnost.7

Delovanje vitamina c, dnevne potrebe in pomanjkanje
Vitamin C ima številne odobrene zdravstvene trditve s strani Evropske agencije za varnost hrane (EFSA). Pomemben je pri tvorbi kolagena ter tako omogoča normalno delovanje žil, kosti, hrustanca, dlesni, kože in zob. Prispeva k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti, ima vlogo pri delovanju imunskega sistema ter povečuje absorpcijo železa.9

V nadaljevanju so v tabeli prikazani priporočeni dnevni vnosi vitamina C.

Tabela 1: Referenčne vrednosti za vnos vitamina C (DACH, 2004)

Več vitamina C potrebujejo kadilci (tudi osebe, ki vsak dan le vdihavajo cigaretni dim), osebe s hudimi telesnimi napori, pri stanjih, kot so trajni umski in duševni stres, zasvojenost z alkoholom in zdravili (barbiturati, antibiotiki), pri nekaterih kroničnih boleznih (sladkorna bolezen, kronične bolezni ledvic, ki zahtevajo dializo) in okužbah. Tudi ženske, ki več let redno jemljejo kontracepcijske tablete, imajo večjo potrebo po vitaminu C. Pogosto pride tudi pri starejših ljudeh do nezadostnega vnosa vitamina C, saj so zaradi težav z žvečenjem in drugače omejenih življenjskih pogojev podhranjeni ali stalno jemljejo zdravila.1,5

V kolikor telo ne dobi zadosti vitamina C dnevno, se pogosteje pojavljajo modrice, krvavitve dlesni, slabo celjenje ran, izpadanje zob, pojavijo se bolečine v sklepih in okužbe.5

Oblike vitamina C v prehranskih dopolnilih

Najpogostejša oblika vitamina C v prehranskih dopolnilih je askorbinska kislina. Druga oblika je kalcijev askorbat, ki ima za razliko od askorbinske kisline, nevtralen pH, zaradi česar ga dobro prenašajo tudi osebe z občutljivim želodcem. Študije so prav tako pokazale, da se kalcijev askorbat, dlje časa zadrži v levkocitih (celice imunskega sistema), kar je pomembno za delovanje našega imunskega sistema.6

Biorazpoložljivost vitamina C izboljša dodatek bioflavonoidov.10

Stabilnost vitamina C
Pri vitaminu C je potrebno upoštevati, da je izredno občutljiv na zunanje dejavnike, kot so toplota (nad 10 °C), svetloba in kisik. S prekomerno toplotno obdelavo se lahko iz živila izgubi tudi do 50 % prvotne vsebnosti vitamina C, s kuhanjem v vodi pa tudi več! Blanširanje povzroči zmanjšanje vitamina C za 25-35 %. Rezanje, lupljenje in podobna mehanska obdelava prav tako zelo zmanjšajo vsebnost vitamina v živilu zaradi delovanja encimov. Zelenjavo in sadje režemo na večje kose in sicer tik pred uporabo oz. uživanjem. Izogibajmo se mletju in pasiranju, oziroma takšne kaše in sokove zaužijmo takoj po pripravi.8

Stranski učinki vitamina C
Pri odmerkih, višjih od 1000 mg vitamina C/dan se lahko pojavijo akutni gastrointestinalni simptomi, kot so driska, slabost, trebušni krči in druge prebavne motnje, ki nastanejo zaradi osmotskega učinka neabsorbiranih količin vitamina C v prebavnem traktu. Pri vnosih nad 1000 mg/dan je zaradi nasičenosti tkiv malo verjeten dvig koncentracije vitamina C v telesu, poveča pa se tveganje za omenjene stranske učinke.3

Pri vitaminu C se približno 1% neabsorbirane askorbinske kisline presnovi v oksalat. Ker stopnja absorpcije pri vnosu, ki je večji od 200 mg upada in ustrezno narašča izločanje nepresnovljene askorbinske kisline z urinom, so nastale količine oksalata običajno nizke (do 40mg/dan), s tem pa tudi tveganje za nastanek ledvičnih kamnov. Pri bolnikih z okvarami ledvic in z nagnjenjem k tvorbi kamnov je stanje drugačno, saj imajo le-ti težave z zmanjšano absorpcijo in zato neabsorbirani vitamin C v prebavilih pretvarjajo neposredno v oksalat, tega absorbirajo in ga izločajo z urinom.1

Viri vitamina C v prehrani
Vitamin C lahko tvori večina sesalcev razen opic, morskih prašičkov in človeka. Dobri viri so sadje in zelenjava, zlasti šipek, citrusi, črni ribez, brokoli, paprika. Količinsko so za vnos vitamina C pomembni tudi krompir, ohrovt, brstični ohrovt, rdeče in belo zelje, špinača in paradižnik.4,5

Dnevni odmerki vitamina C, ki so višji od 500 mg, ne sodijo več v običajno dopolnjevanje prehrane.

Besedilo je pripravila Natalija Pustišek, mag. inž. živ., Salvus Med d.o.o.

Literatura:

  1. DACH. 2004. Referenčne vrednosti za vnos hranil. Ljubljana, Ministrstvo za zdravje: 215 str.
  2. Davies M. B., Austin J., Partridge D. A. 1991. Vitamin C: Its chemistry and biochemistry. Royal Society of Chemistry Paperbacks: 154 str.
  3. EFSA (European Food Safety Authority), 2004. Opinion of the Scientific Panel on Dietetic Products, Nutrition and Allergies on a request from the Commission related to the Tolerable Upper Intake Level of vitamin C (L-ascorbic acid, its calcium, potassium and sodium salts and L-ascorbyl-6- palmitate). The EFSA Journal 2004, 59, 1-21.
  4. Hlastan-Ribič C., Pograjc L. 2009. Uvod v prehrano. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta: 60 str.
  5. Ihan A. 2012. Imunski sistem in odpornost: Kako se ubranimo bolezni. Ljubljana, Mladinska knjiga: 323 str.
  6. Mitmesser S. H., Ye1 Q., Evans M., Combs M. 2016. Determination of plasma and leukocyte vitamin C concentrations in a randomized, double‑blind, placebo‑controlled trial with Ester‑C®. Springer Plus 5, 1161: 11 str.
  7. Pacier C., Martirosyan D. M. 2015. Vitamin C: optimal dosages, supplementation and use in disease prevention. Functional Foods in Health and Disease, 5, 3: 89-107
  8. Sudheer K.P., Indira V. 2007. Post Harvest Technology of Horticultural Crops. Horticulture Science Series. Vol. 7. New India Publishing: 291 str.
  9. Uredba komisije (EU) št.. 432/2012 z dne 16. maja 2012 o seznamu dovoljenih zdravstvenih trditev na živilih, razen trditev, ki se nanašajo na zmanjšanje tveganja za nastanek bolezni ter na razvoj in zdravje otrok. 2012. UL L 136, 25.5.2012, str. 1
  10. Vinson J. A., Bose P. 1983. Comparative bioavailability of synthetic and natural vitamin C in guinea pigs. Nutrition Reports International, 27, 4: 5 str.