Ustni mikrobiom: člen med zdravjem ust in celotnega telesa

Mikroorganizmi, ki (tiho) odločajo o našem zdravju

Ste vedeli, da v ustih živi več milijard mikroorganizmov – skoraj toliko kot v črevesju? Ti drobni prebivalci, znani kot ustna flora, vsak dan odločajo o tem, ali bodo vaša usta zdrava ali dovzetna za vnetje, karies in neprijeten zadah. A njihov vpliv sega daleč prek ustne votline. Ustni mikrobiom je povezan s številnimi telesnimi sistemi: s srcem, prebavili, imunskim sistemom in celo z našim razpoloženjem.

Kaj sploh je ustni mikrobiom – in zakaj ni samo še ena modna muha

Ustni mikrobiom zajema bakterije, glive, viruse in arheje, ki živijo v sožitju na zobeh, jeziku, dlesni in ustni sluznici. Njihova naloga je ohranjanje ravnovesja, zaščita pred patogeni in sodelovanje pri obrambi imunskega sistema. Za razliko od črevesnega mikrobioma, ki vpliva predvsem na prebavo, je ustni mikrobiom prva obrambna linija telesa – vse, kar vnesemo v usta, najprej pride v stik s temi mikroorganizmi. Zato ni cilj ubiti vse bakterije, temveč vzdrževati ravnovesje, ki ga v znanosti imenujemo evbioza.

Disbioza v ustni votlini – ko dobre bakterije izgubijo bitko

Ko ravnovesje porušimo, nastopi disbioza – stanje, pri katerem škodljive bakterije prevzamejo nadzor nad biofilmom. Posledice se pokažejo hitro:

• slab zadah,
• krvaveče in boleče dlesni,
• pogostejši karies,
• ponavljajoča se vnetja.

Dolgotrajna disbioza pa ne prizadene le ustne votline. Dokazano poveča tveganje za sistemsko vnetje, bolezni srca, sladkorno bolezen tipa 2 in celo prezgodnji porod.

Pet vsakdanjih navad, ki uničujejo mikrobiom v ustih

Na mikrobiom vplivajo številni dejavniki. Mnogi med njimi so del našega vsakdana:

•  Ustne vode z alkoholom – uničijo tudi koristne bakterije in izsušijo sluznico.
•  Sladkor in predelana hrana – hranijo patogene bakterije in kvasovke.
• Kajenje in alkohol – zmanjšata dotok kisika, kar spodbuja rast anaerobov.
•  Zobne paste s SLS-jem in močnimi detergenti – poškodujejo zaščitno plast biofilma.
• Kronični stres – spremeni pH sline in oslabi lokalno imunost.
• Vsaka od teh navad vodi v porušeno ravnovesje mikrobiote, kar dolgoročno oslabi naravno zaščito ustne sluznice.

Naravna obnova ustnega mikrobioma – kaj lahko naredimo danes

Dobra novica: mikrobiom se lahko obnovi že v nekaj tednih, če mu omogočimo ustrezno okolje. Za podporo naravni regeneraciji pomaga kombinacija prehranskih in higienskih navad:

• Jejte fermentirana živila (jogurt, kefir, kislo zelje) in omejite sladkor.
• Povečajte vnos vlaknin, ki hranijo koristne bakterije.
• Vsak dan očistite jezik, ker se na njem nabirajo toksini in obloge.
• Uporabljajte zobno pasto brez SLS-ja in z bioaktivnimi minerali.
• Vzdržujte ustno higieno s sredstvi, ki ne porušijo mikrobioma, temveč ga krepijo.

Vloga lokalno delujočih probiotičnih in postbiotičnih sestavin je pri tem vse pomembnejša – pomagajo vzpostaviti ugodno okolje za rast koristnih bakterij neposredno v ustni votlini.

Kaj o podpori ustnemu mikrobiomu pravi znanost

Napredni pristopi k negi ustne votline danes temeljijo na ciljno izbranih bioaktivnih sestavinah, ki delujejo sinergijsko – obnavljajo ustno mikrofloro, pomirjajo sluznico in podpirajo njeno odpornost. Med ključnimi učinkovinami, ki jih prepoznava sodobna biologija ustne votline, izstopajo:

• Kolostrum, PVP-VA in olje čajevca (Tea Tree Oil) ustvarjajo zaščitno plast na sluznici, krepijo lokalno imunost ter pomagajo pri celjenju manjših poškodb.
• Postbiotiki ne vsebujejo živih bakterij, vendar ohranjajo vse njihove koristne presnovne produkte. Ti pomagajo vzpostaviti zdravo okolje v ustih in zavirajo rast patogenih mikroorganizmov.
• Probiotiki (npr. Bifidobacterium lactis HN019, Kluyveromyces marxianus B0399) prispevajo k obnovi ustne mikroflore, zmanjšujejo disbiozo ter podpirajo naravno ravnovesje med koristnimi in škodljivimi bakterijami.
•  Ozonirano oljčno olje ima dokazano protivnetno, protimikrobno in antioksidativno delovanje; pomaga zmanjševati rdečino in draženje sluznice.
•  Ksilitol in stevija sta naravni sladili, ki preprečujeta razrast kariogenih bakterij, uravnavata pH v ustih in prispevata k nadzoru ravni glukoze v slini.
• Takšne formulacije podpirajo obnovo evbioze – naravnega ravnovesja ustnega mikrobioma – brez agresivnih antiseptikov. Rezultat je odpornejša ustna sluznica, manj vnetij in dolgotrajno ohranjeno zdravje ustne votline.

Usta, črevesje in imunski sistem ter povezave med njimi, ki jih ne smemo prezreti

Ustni mikrobiom ni izoliran sistem. Številne študije kažejo, da ustna disbioza pogosto vodi v črevesno disbiozo, kar vpliva na celoten imunski odziv telesa. Patogeni mikrobi iz ust lahko po slini ali krvi potujejo v druge organe in sprožijo vnetne procese.

Zdrava ustna flora je torej prva obrambna linija imunosti – če ohranjamo ravnovesje v ustih, posredno ščitimo tudi srce, prebavila in dihalne poti.

Zaključek: Majhna sprememba, velik vpliv

Zdravje se začne v ustih. Z razumevanjem vloge mikrobioma lahko spremenimo pristop k negi – od uničevanja bakterij k podpiranju naravnega ravnovesja.

Nežna, mikrobiomu prijazna nega, bogata z bioaktivnimi in regenerativnimi sestavinami, lahko pomaga:

• obnoviti naravno ravnovesje ustne flore,
• zmanjšati tveganje za vnetja in krvavitve
• ter dolgoročno okrepiti odpornost ustne sluznice.

Zdrav nasmeh se začne z ravnovesjem – podprite svoj mikrobiom z nego, ki ga varuje in krepi.

Najpogostejša vprašanja o ustnem mikrobiomu (FAQ)

Ali ustna voda uničuje dobre bakterije?

Da, če vsebuje alkohol ali močne antiseptike. Zato je priporočljiva uporaba nežnih formul brez alkohola.

Kako dolgo traja obnova mikrobioma?

Prve spremembe so opazne po 2–3 tednih, popolno ravnovesje se vzpostavi v nekaj mesecih.

Kako prepoznam disbiozo v svoji ustni votlini?

Znaki vključujejo pogost zadah, krvavitve dlesni, obloge na jeziku in ponavljajoče se razjede.

Članek je pripravila: Pika Vene Lipar, univ. dipl. prof. bio. in ped. 
Razkritje: Objavo članka je omogočilo podjetje VIVIT pharma.

Viri:

1. Kilian M. idr. Br Dent J. 2016; 221 (10): 657–66.
2. https://curasept.si/wikisept/ustni-mikrobiom/ 
3. Wade WG. Pharmacol Res. 2013; 69 (1): 137–43.
4. https://curasept.si/wikisept/ravnovesje-mikrobioma-v-ustih/
5. Salminen S. idr. Nat Rev Gastroenterol Hepatol. 2021; 18 (9): 649–67.