X Lekarnar obvestilo hq

Podrobneje o osteoporozi.

Podrobneje o osteoporozi. - Slika 1

Zdravje okostja ima velik vpliv na kakovost življenja, pri tem pa igra pomembno vlogo pridobitev optimalne maksimalne mineralne gostote kosti (MGK) v mladosti ter upočasnjevanje izgube kostne mase s staranjem. Osteoporoza prizadene več kot 75 milijonov ljudi v Evropi, Japonskem in ZDA. 8,12

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je leta 2003 definirala osteoporozo kot sistemsko bolezen skeleta, za katero je značilna nizka kostna gostota in spremembe mikroarhitekture kostnega tkiva, kar vodi v povečano lomljivost kosti.12 Najpogostejši so osteoporozni zlomi vretenc, kolka, zapestja in nadlahtnice. Upad MGK poteka brez opozorilnih znakov zato je pogosto prvi znak bolezni ravno bolečina zaradi zloma kosti.7  

Do 20. leta starosti dosežemo 95 % največje kostne mase, preostali delež pa med 20. in 26. letom. Kostna masa se po 40. letu zmanjšuje pri obeh spolih za 0,5 do 1 % na leto. Pri ženskah pride do intenzivnega zmanjševanja kostne mase neposredno po menopavzi, ko se lahko v prvih petih do sedmih letih zmanjša tudi za 3 do 5 % letno.7

Vrste osteoporoze in dejavniki tveganja
Poznamo primarno in sekundarno vrsto osteoporoze. Primarna osteoporoza (juvenilna, idiopatska, pomenopavzalna, senilna) se pojavlja pri obeh spolih, ne glede na starost, najpogostejša pa je pri ženskah po menopavzi. Sekundarna osteoporoza je lahko tudi posledica drugih obolenj (hiperkalciurija, hiperparatiroidizem, malabsorpcija, hipertiroidizem, …) ali posledica zdravljenja (glukokortikoidi).7

Pomembno vlogo pri nastanku osteoporoze imajo poleg dednosti še naslednji dejavniki: neuravnotežena prehrana s premalo kalcija in vitamina D, premalo izpostavljanja soncu, kajenje, prekomerno uživanje alkohola (≥ 3 enote na dan) in nezadostna telesna dejavnost.7

Slika 1: Primerjava normalne kosti s porozno kostjo pri osteoporozi6

V nadaljevanju so obravnavana hranila, ki so pomembna za zdravo okostje

Kalcij
Kalcij je mineral, ki je nepogrešljiv za življenjsko sposobnost vsake celice. V telesu odraslega človeka se nahaja 1 kg kalcija, kar 99 % vsega je v okostju in zobeh.2 Ima številne odobrene zdravstvene trditve, kot so: kalcij prispeva k normalnemu strjevanju krvi in sproščanju energije pri presnovi, prispeva k delovanju mišic, normalnemu prenosu živčnih impulzov, delovanju prebavnih encimov, potreben je tudi za ohranjanje zdravih kosti in zob.10

Priporočeni dnevni vnosi kalcija po D-A-CH priporočilih3

Starost   Nosečnost Dojenje
0-4 mesecev 220 mg    
5-12 mesecev 400 mg    
1-3 let 600 mg    
4-6 let 700 mg    
7-9 let 900 mg    
10-12 let 1100 mg    
13-14 let 1200 mg    
15-18 let 1200 mg 1200 mg 1200 mg
19+ let 1000 mg 1000 mg 1000 mg

Priporočen dnevni vnos (PDV) oz. referenčna vrednost za kalcij pri označevanju živil in prehranskih dopolnil v Evropski uniji je 800 mg.11

Sposobnost za absorpcijo kalcija se med posamezniki razlikuje, v splošnem pa znaša med 25 % in 35 %. V prehrani predstavljajo mleko in mlečni izdelki pomemben vir kalcija in v povprečju prispevajo do 75 % dnevnega vnosa.8 Dobra biorazpoložljivost kalcija iz mleka naj bi bila zaradi prisotnosti laktoze, kazeinskih fosfopeptidov in vitamina D.5,8 Kalcij vsebujejo tudi žita in zelenjava, vendar je lahko izkoristek bistveno slabši, npr. zaradi vsebnosti oksalatov, ki s kalcijem tvorijo netopen kompleks.8 Meso in ribe (razen kadar jih uživamo s kostmi-npr. sardele) vsebujejo malo kalcija. Odrasla oseba, ki zaužije 1 g kalcija dnevno, od tega absorbira približno 200 mg, 800 mg kalcija pa se izloči.8

Absorpcija kalcija je najučinkovitejša pri nizkem vnosu in visokih potrebah. Učinkovitost absorpcije kalcija se znižuje s staranjem (po 65 letu je približno polovico nižja kot v času adolescence) ter pri nizkih vrednostih vitamina D in estrogena.9 Izločanje kalcija preko ledvic se pod vplivom kuhinjske soli in beljakovin z velikim deležem aminokislin, ki vsebujejo žveplo, povečuje v odvisnosti od odmerka.2

Vitamin D
Biološko vlogo vitamina D imata holekalciferol (vitamin D3), ki ga najdemo v živilih živalskega izvora ter ergokalciferol (vitamin D2) v rastlinah. Naše telo je sposobno naravno sintetizirati holekalciferol v koži pod vplivom UV žarkov. Najpomembnejša fiziološka vloga vitamina D je vzdrževanje serumske koncentracije kalcija in fosforja tako, da povečuje absorpcijo v črevesju.2 Najpomembnejši prehranski viri vitamina D so ribje olje, sardine, skuše, jetra in jajčni rumenjak, medtem ko vsebujejo rastline zelo nizke koncentracije vitamina D.8

Po najnovejših priporočilih v popolni odsotnosti biosinteze pod vplivom sončnih žarkov, potrebuje človeško telo 20 µg vitamina D dnevno.3 V Sloveniji se povprečne zaužite količine vitamina D pri najstnikih gibljejo okoli 4 μg, pri mladostnikih (19-29 let) okoli 3 μg, pri odraslih okoli 2,5 μg, ter pri starejših (> 70 let) le okoli 1 μg. Svetuje se, da se vitamin D dodaja v celotnem življenjskem ciklu, še zlasti v času dojenja.1

Vitamin K
Potrjeno je, da vitamin K prispeva k ohranjanju zdravih kosti, saj je potreben za biosintezo osteokalcina (ima pomembno vlogo pri kostni mineralizaciji).2,10 Dober vir vitamina K so špinača, brokoli, brstični ohrovt in zelje, pa tudi nekatera rastlinska olja in margarine. 

Magnezij in fosfor
Magnezij je mineral, ki prispeva k ohranjanju zdravih kosti in zob.10 Dobri viri v prehrani so polnovredna žita, oreščki, zelena zelenjava in semena.8 Priporočen dnevni vnos za odrasle je med 300 in 400 mg.3

Fosfor je takoj za kalcijem drugi najpogostejši mineral v telesu in je prav tako pomemben za strukturo okostja. Vsebujejo ga številna živila in ga glede na prehranske vnose v populaciji ni potrebno dodajati s prehranskimi dopolnili.8

Beljakovine
Pri večini epidemioloških študij v zadnjem času je bila ugotovljena pozitivna zveza med uživanjem beljakovin in MGK, medtem ko nekatere študije kažejo na povečano tveganje za zlome pri skupinah z visokim vnosom beljakovin.8 Zgornja meja dnevnega vnosa beljakovin, pri kateri ni pričakovati neželenih učinkov, je za odrasle 2 g/ kg telesne mase.2

Rekreacija
Zdrava prehrana in zmerna telesna aktivnost imata večji vpliv na MGK kot katerikoli izmed obeh dejavnikov posebej. Telesna aktivnost ima ugoden prispevek le, če ni prekomerna in se hkrati zagotovi zadosten vnos kalcija.8

Prehranska dopolnila
Najpogosteje vsebujejo pripravki kalcija prečiščen kalcijev karbonat ali kalcijev citrat, v manjši meri pa tudi kalcij v obliki laktata in glukonata.4 Karbonatna oblika vsebuje 40 % elementarnega kalcija, kar pomeni, da v kolikor vsebuje 1 tableta 500 mg kalcijevega karbonata, je našemu telesu na razpolago 200 mg kalcija. Kalcijev karbonat je potrebno zaužiti s hrano in kislimi sokovi (pomarančni sok, limonada).5 Citratna oblika kalcija vsebuje 21 % elementarnega kalcija, vendar se bolje izkoristi tudi, kadar jo zaužijemo na prazen želodec ali pa imamo znižano želodčno kislino (npr. zdravljenje z zaviralci protonske črpalke, kot je nolpaza). Kalcijev citrat povzroča manj stranskih učinkov (zaprtje, napihnjenost) kot karbonatna oblika. Kalcij v obliki citrata se priporoča za vse, ki jemljejo zdravila za zmanjšanje želodčne kisline ali pa se jim izloča premalo kisline ter za osebe z ulceroznim kolitisom in Chronovo boleznijo. Najboljši izkoristek kalcija se doseže, če zaužijemo tableto, ki vsebuje le-tega v količini 500 mg (elementarna oblika) ali manj.9

Besedilo je pripravila Natalija Pustišek, mag. inž.živ.

Viri:

  1. Benedik E., Fidler Mis N. 2013. New recommendations for vitamin D intake. Zdravniški Vestnik 82,1: 145–151 
  2. D-A-CH. 2004. Referenčne vrednosti za vnos hranil. 1. izd. 214 str. 
  3. D-A-CH. 2015. Referenčne vrednosti za energijski vnos ter vnos hranil.
    https://www.dge.de/wissenschaft/referenzwerte/
    Povzetek v slovenskem jeziku: NIJZ. 2016. http://www.nijz.si/sl/referencne-vrednosti-za-energijski-vnos-ter-vnos-hranil
  4. Douglas C. Bauer, M.D. 2013. Calcium supplements and fracture prevention.. The New England Journal of Medicine, 369, 16: 1537–1543 
  5. Houtkooper L., Farrell V. A, Mullins V. 2017. Calcium supplement guidelines. Tucson, College of Agriculture and Life Sciences, University of Arizona: 4 str.
  6. Kocjan T. Vse kar moram vedeti o osteoporozi. 2008. 2. izd. Ljubljana, Zveza društev bolnikov z osteoporozo Slovenije: 63 str.
  7. Kocjan T., Govc E. J. 2016. Protokol vodenja bolnikov z osteoporozo. 1. izd. Ljubljana, Slovensko Osteološko društvo: 51 str  
  8. Pravst I., Hlastan R. C. 2012. Ključna hranila za zdravje okostja. Farmacevtski vestnik, 63: 290–296 
  9. Straub D. A. 2007. Calcium supplementation in clinical practice: A review of forms, doses, and indications. Nutrition in Clinical Practice 22, 3: 286–296 
  10. Uredba Komisije (EU) št. 432/2012 z dne 16. maja 2012  o seznamu dovoljenih zdravstvenih trditev na živilih, razen trditev, ki se nanašajo na zmanjšanje tveganja za nastanek bolezni ter na razvoj in zdravje otrok. 2012. Ur. l., EU, št. 136/1
  11. Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega  Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011  o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004. 2011. Ur. l., EU, št. 304/18
  12. World Health Organisation. 2003. Prevention and management of osteoporosis. WHO Tech Report Series, 921: 1–192.