Ste pripravljeni na Black Friday?🖤

Vitamin B6 ali piridoksin: Zakaj je ključnega pomena?

Vitamin B6 ali piridoksin: Zakaj je ključnega pomena?

Vitamin B6, poznan tudi kot piridoksin, je vodotopen vitamin, ki ga uvrščamo med vitamine B-kompleksa. Ali poznamo njegovo vlogo v našem telesu in kaj se zgodi, ko pride do pomanjkanja vitamina B6? Spoznajte, zakaj je pomemben, koliko ga potrebujemo in kje ga najdemo.

Vitamin B6: eno ime za več spojin

Pod imenom vitamin B6 se skriva šest različnih v vodi topnih spojin, ki se med seboj razlikujejo po kemijski strukturi.

Mednje štejemo piridoksin, piridoksamin, piridoksal in njihove estre fosforne kisline. Aktivni obliki vitamina B6 sta piridoksal-5-fosfat (PLP) in piridoksamin-5-fosfat (PMP). Tudi ostale oblike imajo vitaminsko aktivnost, saj se v telesu pretvorijo v aktivni obliki PLP ali PMP.

Vloga vitamina B6 v telesu

Vitamin B6 v telesu sodeluje kot kofaktor pri več kot 140 biokemijskih reakcijah. Sodeluje pri presnovi ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin, pri presnovi homocisteina, delovanju imunskega sistema in tvorbi hemoglobina, ki se nahaja v rdečih krvničkah.

Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je vlogo vitamina B6 znanstveno ovrednotila, Evropska komisija pa je na tej podlagi odobrila več zdravstvenih trditev. Vitamin B6:

  • prispeva k sproščanju energije pri presnovi,
  • prispeva k delovanju živčnega sistema,
  • prispeva k normalnemu psihološkemu delovanju,
  • prispeva k presnovi homocisteina,
  • ima vlogo pri presnovi beljakovin in glikogena,
  • ima vlogo pri nastajanju rdečih krvničk,
  • ima vlogo pri delovanju imunskega sistema,
  • prispeva k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti,
  • ima vlogo pri uravnavanju delovanja hormonov.

Pomanjkanje vitamina B6

Pomanjkanje vitamina B6 v razvitem svetu ni pogosto, saj je vitamin prisoten v številnih živilih. Ko pa do pomanjkanja pride, ima lahko resne posledice.

Pomanjkanje piridoksina se običajno pojavi skupaj s pomanjkanjem drugih vitaminov skupine B, na primer vitamina B12 in folata. Tveganje je večje pri jemanju nekaterih zdravil, pri čezmernem uživanju alkohola, kajenju ter pri nekaterih boleznih, kot so bolezni ledvic, celiakija in kronične vnetne črevesne bolezni.

Med najpogostejšimi znaki pomanjkanja sta anemija in nevrološke motnje. Pojavijo se lahko tudi vnetje kože (seboroični dermatitis), razpoke v ustnih kotičkih, razdražljivost, depresivno razpoloženje in oslabljen imunski odziv.

Kakšne so dnevne potrebe po vitaminu B6?

Po referenčnih vrednostih D-A-CH, ki jih uporablja tudi NIJZ, je priporočen dnevni vnos vitamina B6 za zdrave odrasle 1,6 mg/dan za moške in 1,4 mg/dan za ženske. Potrebe se lahko povečajo ob nekaterih zdravstvenih stanjih in pri jemanju nekaterih zdravil.

Potrebe se nekoliko povečajo tudi v nosečnosti in času dojenja: v prvem trimesečju je priporočen vnos 1,5 mg/dan, v drugem in tretjem trimesečju 1,8 mg/dan, v času dojenja pa 1,6 mg/dan.

Ali lahko pride do predoziranja vitamina B6 oz. piridoksina?

S hrano je predoziranje vitamina B6 praktično nemogoče. Tveganje se pojavi pri dolgotrajnem jemanju visokih odmerkov iz prehranskih dopolnil. Glavni neželeni učinek je periferna senzorična nevropatija, torej okvara živcev, ki se kaže z mravljinčenjem, odrevenelostjo ali pekočim občutkom v dlaneh in stopalih. Pri izrazitejših oblikah se lahko pojavi tudi ataksija (motena usklajenost gibov). Simptomi po prenehanju jemanja običajno postopoma izzvenijo.

EFSA je leta 2023 ponovno ocenila varnost vitamina B6 in zgornjo dopustno mejo dnevnega vnosa (UL) za odrasle znižala s 25 mg na 12 mg na dan. Ta meja velja tudi za nosečnice in doječe matere. Za otroke in mladostnike so meje nižje:

Starost Zgornja dopustna meja (mg/dan)
1-3 leta 3,2
4-6 let 4,5
7-10 let 6,1
11-14 let 8,6
15-17 let 10,7
Odrasli, nosečnice in doječe matere 12

Zgornja meja velja za skupni vnos iz vseh virov, torej iz hrane in prehranskih dopolnil skupaj. Če hkrati jemljete več izdelkov z vitaminom B6, na primer magnezij z vitaminom B6 in B-kompleks, odmerke seštejte. Priporočenega dnevnega odmerka ne prekoračite. Pri dolgotrajni uporabi višjih odmerkov se posvetujte s farmacevtom ali zdravnikom.

Kje najdemo vitamin B6 v hrani?

Telo vitamina B6 ne more samo sintetizirati, zato ga moramo vnesti s hrano. Ker je v živilih dobro zastopan, je pomanjkanje redko. Bogat vir so polnozrnata žita, kot so polnozrnata moka, koruza, rjavi riž in kvinoja. Vitamin B6 najdemo tudi v stročnicah, oreščkih, semenih, krompirju, nekaterih zeliščih in začimbah (česen, kari, ingver) ter v mesu, mesnih izdelkih in ribah.

Piridoksin hidroklorid: oblika vitamina B6 v prehranskih dopolnilih

Vitamin B6 je na voljo v multivitaminskih pripravkih, v prehranskih dopolnilih z drugimi vitamini B-kompleksa in kot samostojno prehransko dopolnilo. V prehranskih dopolnilih se najpogosteje nahaja v obliki piridoksin hidroklorida, ki se absorbira podobno kot vitamin B6 iz hrane. Nekatera dopolnila vsebujejo tudi aktivno obliko, piridoksal-5-fosfat (P-5-P).

Zakaj sta magnezij in vitamin B6 pogosto skupaj v prehranskih dopolnilih?

Magnezij je esencialni mineral, ki v telesu sodeluje kot kofaktor v več kot 300 biokemijskih reakcijah.

Priporočen dnevni vnos magnezija za zdrave odrasle je po D-A-CH 350 mg/dan za moške in 300 mg/dan za ženske. V nosečnosti in času dojenja se potrebe ne povečajo. Magnezij je naravno prisoten v oreščkih, polnozrnatih žitih, stročnicah, zeleni zelenjavi in krompirju.

Tudi za magnezij je Evropska komisija odobrila več zdravstvenih trditev. Magnezij med drugim prispeva k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti, k elektrolitskemu ravnovesju, k delovanju živčnega sistema in mišic ter k sintezi beljakovin, ima pa tudi vlogo pri ohranjanju zdravih kosti in zob.

Magnezij in vitamin B6 imata več skupnih vlog: oba prispevata k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti, k delovanju živčnega sistema in k normalnemu psihološkemu delovanju. Zato ju proizvajalci pogosto združujejo v istem prehranskem dopolnilu.

Magnezij in vitamin B6 sta pomembna za naše telo in se nahajata v mnogih živilih vsakdanje prehrane. Pestra in uravnotežena prehrana je zato temelj za zadosten vnos obeh. Prehranska dopolnila so lahko smiselna takrat, ko s prehrano ne zagotovimo dovolj, pri tem pa upoštevajmo priporočen dnevni odmerek.

Članek je pripravila Kristina Matić, mag. inž. preh.

Posodobljeno novembra 2026. Posodobil Žiga Šmidhofer, mag. farm.

Viri in literatura

Zadnje objave

Poglej vse