Zdravilo ali dopolnilo?

razlika med zdravili in prehranskimi dopolnili

Ste se v lekarni kdaj znašli v situaciji, ko ste imeli na izbiro dva ali več izdelkov, ki so ustrezali vašim zahtevam, in se vprašali – kateri je dejansko najkvalitetnejši?

V tovrstnih zadregah smo vam farmacevti vedno na voljo, za tiste, ki zaupate svoji presoji, pa vseeno nekaj nasvetov, kako iz velikega števila različnih pripravkov izbrati tiste najboljše.

Izdelki, ki so na voljo v lekarnah

Ekskluzivna pravica in dolžnost lekarn ter lekarnarjev je izdaja zdravil z ustreznim svetovanjem o njihovi pravilni rabi. Pa tu ne gre le za zdravila, ki vam jih predpiše zdravnik na receptni obrazec.

Gre tudi za celo vrsto zdravil, ki jih je mogoče dobiti v lekarni brez recepta, zanje pa veljajo enako visoki standardi glede kakovosti, varnosti in učinkovitosti kot za zdravila, ki jih je mogoče dobiti le na recept.

Se že sprašujete, kaj so potem vsi ostali izdelki, ki jih lahko najdete na policah lekarn?

Izdelke, ki jih lahko kupimo v lekarnah, delimo na 4 skupine:

  • Zdravila.
  • Prehranska dopolnila.
  • Medicinski pripomočki.
  • Kozmetika.

Medtem ko morajo imeti zdravila in medicinski pripomočki dokazan pozitiven vpliv na zdravje posameznika, predstavljajo prehranska dopolnila le pomoč pri doseganju polnovredne prehrane, kozmetični pripravki pa so namenjeni izključno negi naše kože.

Tako je že takoj jasno, da so zdravila in medicinski pripomočki tisti, katerih zdravstvene navedbe so preverjene in za katerimi farmacevti v lekarnah tudi stojimo in jih priporočamo. Pa si poglejmo še natančnejše definicije zgoraj omenjenih skupin izdelkov.

Zdravila brez recepta v lekarni

Zdravila brez recepta so namenjena samozdravljenju, a so v nasprotju z zdravili na recept omejena na preprečevanje, lajšanje in odpravljanje simptomov in zdravstvenih težav, ki načeloma naj ne bi zahtevale posvetovanja z zdravnikom.

To izvira iz zahteve po minimalni verjetnosti nepravilne diagnoze in prepoznega začetka zdravljenja.

Enostavneje povedano so zdravila brez recepta namenjena zdravljenju simptomov, ki jih bolnik lahko enostavno oceni sam, ter ne smejo biti podobni simptomom, za katere samozdravljenje ni dovoljeno oziroma možno.

Tudi naraven potek bolezni, stanje, trajanje simptomov, njihovo ponavljanje in posledice morajo biti primerni za samoocenjevanje.

Zdravila, ki se izdajajo brez recepta, morajo zadostiti naslednjim kriterijem:

  • imeti morajo majhno splošno toksičnost in ne smejo imeti pomembne reproduktivne toksičnosti, genotoksičnih ali kancerogenih lastnosti;
  • imeti morajo majhno tveganje za resne neželene škodljive učinke;
  • imeti morajo zelo majhno tveganje za resne nepričakovane neželene škodljive učinke;
  • ne smejo imeti interakcij s splošno uporabljanimi zdravili, zaradi katerih bi lahko prišlo do resnih neželenih škodljivih učinkov.

Za zdravilo, ki se izdaja brez recepta, je tveganje za resne neželene škodljive učinke sprejemljivo le, če je možno preventivno, brez zdravniškega nadzora, izključiti rizične skupine.

Zdravila brez recepta morajo imeti zmerno jakost ter vsebujejo predvsem sestavine naravnega izvora, redkeje pa sinteznega, polsinteznega ali biosinteznega.

Vrste zdravil na voljo brez recepta

Zdravila, ki se izdajajo brez recepta v lekarnah in specializiranih prodajalnah, so lahko zdravila za:

  • ublažitev bolečin v farmacevtskih oblikah za zunanjo uporabo;
  • ublažitev revmatičnih težav v farmacevtskih oblikah za zunanjo uporabo;
  • olajševanje izkašljevanja;
  • ublažitev kašlja;
  • dezinfekcijo ustne votline, kože in sluznic;
  • olajševanje težav zaradi nahoda in prehlada;
  • ublažitev psihičnih težav;
  • izboljšanje vitalnosti in odpornosti organizma;
  • olajševanje težav pri vnetju sečnih poti;
  • urejanje in zboljšanje prebave;
  • urejanje iztrebljanja;
  • ublažitev vnetij na koži in sluznicah;
  • ublažitev težav pri motnjah funkcij jeter in žolčnih poti;
  • ublažitev težav v menstruacijskem ciklusu ali v menopavzalnem obdobju;
  • ublažitev težav zaradi motenj v perifernem krvnem obtoku;
  • ublažitev želodčnih težav in motenj;
  • zdravljenje in preprečevanje zdravju škodljivih navad;
  • zmanjšanje telesne mase;
  • druge indikacije, ki jih določi pristojna komisija za zdravila, ki se izdajajo brez recepta v lekarnah in specializiranih prodajalnah.

Medicinski pripomočki

Medicinski pripomoček je vsak instrument, aparatura, naprava, programska oprema, material ali drug predmet, ki se uporablja samostojno ali v kombinaciji z dodatki za uporabo na ljudeh za:

  • diagnosticiranje, preprečevanje, spremljanje, zdravljenje ali lajšanje bolezni,
  • diagnosticiranje, spremljanje, zdravljenje, lajšanje posledic poškodb ali okvar ali kompenziranje okvare ali invalidnosti,
  • preiskovanje, nadomeščanje ali spreminjanje anatomskih funkcij ali fizioloških procesov organizma ali
  • nadzor spočetja.

Medicinski pripomočki svojega glavnega predvidenega učinka na človeško telo ne dosegajo na farmakološki, imunološki ali metabolični način, vendar pa so lahko ti procesi pri njegovem delovanju v pomoč.

Proizvodnja, promet in nadzor nad medicinskimi pripomočki je podobno natančno urejen kot na primer pri zdravilih brez recepta.

Prehranska dopolnila

Prehranska dopolnila so v bistvu živila, s katerim je moč dopolnjevati običajno prehrano.

So koncentrirani viri posameznih ali kombiniranih hranil ali drugih snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom v obliki kapsul, pastil, tablet in drugih podobnih oblikah, v vrečkah s praškom, v ampulah s tekočino, v kapalnih stekleničkah in v drugih podobnih oblikah s tekočino in praškom, ki so oblikovane tako, da se jih lahko uživa v odmerjenih majhnih količinskih enotah.

Prehranska dopolnila lahko vsebujejo tudi aminokisline, maščobne kisline, vlaknine, rastline in rastlinske izvlečke, mikroorganizme ter druge snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom, pod pogojem, da je njihova varnost v prehrani ljudi znanstveno utemeljena.

V kolikor prehranska dopolnila vsebujejo rastline in rastlinske izvlečke, morajo biti v skladu s predpisom, ki ureja razvrstitev zdravilnih rastlin.

Na splošno pa morajo prehranska dopolnila ustrezati Pravilniku o prehranskih dopolnilih v vseh pogledih, kar pomeni, da se morajo ustrezno tudi označevati ter oglaševati ter se na ta način ločevati od zdravil.

Kozmetika

Kozmetični proizvod je katerakoli snov ali pripravek, ki prihaja v stik z zunanjimi deli človeškega telesa (povrhnjica, lasišče, nohti, ustnice ali zunanja spolovila) ali z zobmi in sluznico v ustni votlini z namenom, da jih očisti, odišavi ali zaščiti, jih ohrani v dobrem stanju, spremeni njihov izgled ali odpravi neprijeten telesni vonj.

Kozmetični proizvod, ki je v prometu, mora biti ustrezen, kar pomeni, da ne vsebuje zdravju škodljivih snovi, mu ni potekel rok uporabe in po vsebnosti sestavin ustreza predpisom.

Vsi kozmetični proizvodi morajo preiti tudi testiranje, s katerim je moč podati pozitivno oceno o njihovi varnosti.

Kozmetični proizvod je varen, če ne škoduje človekovemu zdravju ob normalnih, razumnih in predvidljivih pogojih uporabe, torej če uporabnik upošteva informacije o kozmetičnem proizvodu.

Za varnost kozmetičnega proizvoda je neposredno odgovoren proizvajalec, za njegov rok uporabe pa tisti subjekt, ki daje proizvod v promet.

Dandanes je na trgu nepregledna vrsta kozmetičnih proizvodov različnih cenovnih razredov in s tem tudi različne kvalitete. Ob tem je vredno poudariti, da previdnost in skrb pri nakupu kozmetike ni odveč.

Že z malo bolj pozornim nakupom, morda tudi s posvetom z nekom, ki pozna lastnosti kozmetičnih proizvodov, lahko sebi privoščimo kvaliteten kozmetični izdelek, ki nam ne bo škodil niti na kratki niti na dolgi rok.

Po kvaliteto in nasvet v lekarno

Ne glede na določila vseh omenjenih skupin izdelkov povprečen posameznik še vedno največkrat ne more ustrezno presojati glede njihove kakovosti in učinkovitosti.

V teh primerih naj vam bo v pomoč usposobljeno osebje v lekarnah in nekaterih specializiranih trgovinah. S svojim znanjem ter bogatimi izkušnjami predstavljajo farmacevti nepogrešljiv člen v zagotavljanju varne in smotrne uporabe ne zgolj zdravil, temveč tudi ostalih izdelkov, ki so na voljo v lekarnah.

Lekarnar.com

Viri:

  • Pravilnik o razvrščanju, predpisovanju in izdajanju zdravil za uporabo v humani medicini Ur.l. RS, št. 59/2003.
  • Zakon o medicinskih pripomočkih (ZMedPri) Ur.l. RS, št. 98/2009.
  • Pravilnik o prehranskih dopolnilih Ur.l. RS, št. 82/2003.
  • Zakon o kozmetičnih proizvodih (ZKozP) Ur.l. RS, št. 66/2000.