Driska: vzroki, simptomi in vloga črevesne mikrobiote

Driska ali diareja je prebavna težava, ki jo skoraj vsak izkusi večkrat v življenju. Pojavi se lahko zaradi neprimerne hrane, stresa, med potovanjem, ob jemanju določenih zdravil ali kot posledica okužbe.

V ozadju različnih sprožilcev pa pogosto najdemo skupni imenovalec: porušeno ravnovesje črevesne mikrobiote, ki ga strokovno imenujemo disbioza. V tem članku razložimo, kaj akutna driska sploh je, kako jo prepoznamo, zakaj se pojavi in kakšno vlogo pri tem igra naš »pozabljeni organ« – črevesna mikrobiota.

Kaj je akutna driska in kako jo prepoznamo?

Akutna driska pomeni odvajanje mehkega do tekočega blata tri- ali večkrat dnevno in praviloma ne traja dlje kot 14 dni. Gre torej za jasno spremembo konsistence in pogostosti odvajanja v primerjavi z običajnim ritmom.

Poleg spremembe blata jo lahko spremljajo še drugi znaki:

• vročina
• bruhanje
• napihnjenost in napenjanje
• nelagodje ali bolečina v trebuhu
• utrujenost
• izguba apetita
• dehidracija

Ker se z drisko iz telesa izgubi velika količina tekočine in soli, je pri obravnavi ključnega pomena ustrezno nadomeščanje tekočine in elektrolitov. To je še posebej pomembno pri otrocih in starejših, ki so na dehidracijo bolj občutljivi.

Najpogostejši vzroki driske

Akutna driska je redko »naključje«. Med dejavnike za njen nastanek sodijo:

• virusne ali bakterijske okužbe (najpogostejši vzrok akutne driske)
• prehranski dejavniki in slabša razgradnja določenih živil
• zdravila (med drugim antibiotiki)
• hormonske spremembe
• stres in psihološki dejavniki

Pri velikem deležu naštetih sprožilcev ima pomembno vlogo tudi porušeno ravnovesje črevesne mikrobiote – disbioza. Drugače povedano: vzrok je lahko zunanji (okužba, hrana, zdravilo), posledice pa se pogosto izrazijo prav prek motenj v črevesnem ekosistemu.

Črevesna mikrobiota: »pozabljeni organ«

Mikrobiota so mikroorganizmi v telesu in na njem. Izraz mikrobiom pa označuje celotno gensko sestavo mikrobiote. Črevesna mikrobiota je največji simbiotski ekosistem v človeškem telesu in jo zaradi obsega ter pomena pogosto imenujemo kar »pozabljeni organ«.

Kaj počne črevesna mikrobiota?

Njene naloge so večplastne:

• Prebava in presnova hrane: Bakterije v črevesju sodelujejo pri prebavi kompleksnih ogljikovih hidratov in vlaknin – torej tistih sestavin, ki jih naši lastni prebavni encimi težko razgradijo.
• Delovanje in zgradba črevesja. Ravnovesje mikrobiote podpira normalno strukturo in funkcijo črevesne stene ter peristaltiko, prispeva k normalni črevesni gibljivosti.
• Imunski sistem. Velik del imunskega sistema izvira iz črevesja. Mikrobiota neprestano sodeluje z imunskim sistemom in mu pomaga prepoznavati, kaj je za telo neškodljivo in kaj predstavlja nevarnost.

Ker mikrobiota vpliva na prebavo, črevesno bariero in imunost, se njeno stanje odraža tudi na delovanju drugih delov telesa – ne le črevesja.

Eubioza in disbioza: kdaj je mikrobiota »v ravnovesju«?

Kadar je mikrobiota uravnovešena, govorimo o eubiozi. V tem stanju koristne in škodljive bakterije sobivajo v zdravem razmerju, ekosistem pa deluje pravilno.

Ko se to ravnovesje poruši, nastopi disbioza. Zanjo so značilne tri spremembe:

1. zmanjšano število koristnih bakterij
2. povečano število škodljivih bakterij
3. zmanjšana raznolikost bakterijskih vrst

Porušena črevesna mikrobiota lahko prizadene črevesje in vpliva na fiziološke procese v njem, na primer na peristaltiko – torej na valovito krčenje črevesne stene, ki potiska vsebino skozi prebavila.

Kako disbioza vodi v drisko

Disbioza najprej prizadene črevesje. S tem se zmanjša sposobnost mikrobiote, da se brani pred vdorom škodljivih mikroorganizmov, hkrati pa se lahko spremenijo fiziološki procesi, kot je peristaltika. Posledica je pospešen prehod vsebine skozi črevesje in manj učinkovita absorpcija tekočine – kar se klinično pokaže kot driska.

Ob driski, povezani z disbiozo, se pogosto pojavijo še:

• napihnjenost
• napenjanje
• nelagodje ali bolečina v trebuhu

Disbioza torej ni le »sopotnica« driske, temveč v marsikaterem primeru njen mehanizem.

Napihnjenost in napenjanje: kdaj sta lahko znak disbioze?

Napihnjenost ali napenjanje pomeni občutek ali vidno napihnjen trebuh. Z medicinskega vidika postane simptom relevanten, kadar se pojavlja vsaj tri dni v mesecu, vsaj tri mesece zapored.

Pogosto gre pri ljudeh, ki občutijo napihnjenost, za povsem običajne količine plinov v črevesju, na katere so le bolj občutljivi. To se zlasti kaže pri sindromu razdražljivega črevesja.

Med dejavniki za nastanek napihnjenosti so:

• požiranje zraka
• motnje hranjenja
• sindrom razdražljivega črevesja
• druge bolezni prebavil
• psihološki dejavniki
• sprememba stanja črevesne mikrobiote (disbioza)

Kadar se k napihnjenosti pridružijo še driska, zaprtje ali nelagodje v trebuhu, je smiselno razmišljati v smer porušenega črevesnega ravnovesja.

Posledice disbioze segajo prek črevesja

Disbioza se ne kaže le kot prebavna težava. Posledice porušenega ravnovesja črevesne mikrobiote se lahko izrazijo v različnih delih telesa. Poleg bolezni prebavil se disbioza povezuje tudi:

• z nekaterimi imunskimi obolenji
• z večjo dovzetnostjo za okužbe
• z razvojem srčno-žilnih bolezni
• s sladkorno boleznijo
• z debelostjo
• z nekaterimi alergijskimi reakcijami na koži ali v dihalih

Raziskave kažejo tudi na možno povezavo med dolgotrajno disbiozo in povečanim tveganjem za nastanek določenih rakavih obolenj. Prav zato ravnovesje črevesne mikrobiote ni le tema za gastroenterologe – gre za enega temeljnih dejavnikov splošnega zdravja.

Mikrobiota in driska: zakaj sta povezani

Če povzamemo verigo:

1. Mikrobiota sodeluje pri prebavi hrane, podpira delovanje črevesja in usmerja imunski sistem.
2. Ko se njeno ravnovesje poruši (disbioza), se spremeni delovanje črevesja in oslabi obramba pred škodljivimi mikroorganizmi.
3. Posledica so prebavne motnje – med njimi driska, zaprtje, napihnjenost in napenjanje.

Zato je pri ponavljajočih se ali dolgotrajnih prebavnih težavah pomembno razumeti, da simptom (driska) in vzrok (porušen črevesni ekosistem) pogosto nista isto.

Kdaj k zdravniku?

Akutna driska sama po sebi praviloma izzveni v nekaj dneh, vendar je posvet z zdravnikom potreben, kadar:

• driska traja dlje kot 14 dni,
• jo spremlja visoka vročina ali bruhanje, ki oteži uživanje in zadrževanje tekočine,
• opazite znake dehidracije (suha usta, malo urina, omotica, izrazita utrujenost),
• se pojavi pri majhnem otroku ali starejši osebi,
• v blatu opazite kri ali sluz.

V teh primerih je strokovna ocena pomembnejša od kakršne koli samopomoči.

Pogosta vprašanja in odgovori (FAQ):

Kdaj govorimo o akutni driski?

O akutni driski govorimo, kadar oseba odvaja mehko do tekoče blato tri- ali večkrat dnevno, pri čemer stanje praviloma ne traja dlje kot 14 dni.

Kateri so najpogostejši vzroki driske?

Drisko lahko sprožijo virusne ali bakterijske okužbe, prehranski dejavniki, slabša razgradnja določenih živil, zdravila, hormonske spremembe in stres. Pri večini teh sprožilcev ima pomembno vlogo tudi porušeno ravnovesje črevesne mikrobiote, torej disbioza.

Kaj je črevesna mikrobiota in kakšna je njena vloga?

Črevesna mikrobiota je eden največjih simbiotskih sistemov v telesu. Bakterije v črevesju sodelujejo pri prebavi kompleksnih ogljikovih hidratov in vlaknin, vplivajo na delovanje in zgradbo črevesja ter podpirajo imunski sistem, saj se velik del imunskega sistema nahaja v črevesju, kjer je v stalnem stiku s črevesno mikrobioto.

Kaj je disbioza?

Disbioza je porušeno ravnovesje črevesne mikrobiote. Zanjo so značilni zmanjšano število koristnih bakterij, povečano število škodljivih bakterij in zmanjšana raznolikost bakterijskih vrst.

Kako lahko disbioza povzroči drisko?

Disbioza najprej prizadene črevesje in zmanjša sposobnost mikrobiote, da preprečuje razrast škodljivih mikroorganizmov, ter vpliva na fiziološke procese v črevesju, na primer na peristaltiko. To se lahko pokaže s simptomi, kot so driska, napihnjenost, napenjanje, zaprtost ter sindrom razdražljivega črevesja.

Kdaj sta lahko napihnjenost in napenjanje znak disbioze?

Napihnjenost in napenjanje sta pomembna simptoma, kadar se pojavljata vsaj tri dni v mesecu, vsaj tri mesece zapored. Na njun pojav vplivajo različni dejavniki, med njimi požiranje zraka, motnje hranjenja, sindrom razdražljivega črevesja, druge bolezni prebavil, psihološki dejavniki in sprememba stanja črevesne mikrobiote.

Kaj je najpomembneje pri obravnavi driske?

Pri driski je ključno nadomeščanje izgubljene tekočine in soli, saj telo z odvajanjem mehkega ali tekočega blata izgublja vodo in elektrolite.

Ali so posledice disbioze omejene zgolj na črevesje?

Ne. Poleg bolezni prebavil se disbioza povezuje tudi z nekaterimi imunskimi obolenji, večjo dovzetnostjo za okužbe ter z razvojem srčno-žilnih bolezni, sladkorne bolezni, debelosti in nekaterih alergijskih reakcijah na dihalih in koži. Raziskave kažejo tudi na možno povezavo med dolgotrajno disbiozo in povečanim tveganjem za nastanek določenih rakavih obolenj.

Reference:

• Driska – celovit pregled vzrokov, simptomov in obravnave
• Mikrobiota nas ohranja zdrave
• Disbioza – tiha težava porušenega črevesnega ravnovesja
• Napihnjenost in napenjanje – kaj nam sporočata

Prispevek je s pomočjo orodij umetne inteligence pripravil in pregledal: Žiga Šmidhofer, mag. farm.
Strokovni pregled: Matej Kralj, mag. farm.