Poletni dopust brez prebavnih težav

Poletje pogosto povezujemo s sproščenostjo, potovanji, dobro hrano in počasnejšim ritmom. A ravno sprememba rutine, drugačna prehrana, vročina in daljša potovanja lahko vplivajo tudi na našo prebavo. Napihnjenost, zaprtje, driska ali občutek teže v želodcu so med dopustom precej pogosti in lahko pokvarijo naš brezskrben oddih.

Z nekaj preprostimi navadami pa lahko tudi med dopustom veliko naredimo za urejeno prebavo in boljše počutje.

Urejena prebava se začne v črevesju

V našem črevesju živi ogromno različnih mikroorganizmov, ki skupaj tvorijo črevesno mikrobioto: gre za pomemben del prebavnega sistema, ki sodeluje pri prebavi hrane in vpliva na delovanje črevesja.

Ko je črevesna mikrobiota v ravnovesju, prebava deluje usklajeno, žal pa je ta precej bolj občutljiva na spremembe, kot si morda mislimo. Njeno ravnovesje lahko tako porušijo različni dejavniki, med drugim drugačen ritem spanja, sprememba dnevnega ritma, drugačna prehrana, neredni obroki, stres in manj gibanja. Med dopustom zato ni redko, da se pojavijo občutek napihnjenosti, počasnejša prebava, občutek nelagodja po obroku in driska.

Kadar želimo poskrbeti za urejeno prebavo tudi na poti, največ naredimo prav z majhnimi vsakodnevnimi navadami, tj. z rednimi obroki, hidracijo, gibanjem in bolj uravnoteženo prehrano.

Sedem nasvetov za brezskrben dopust

1. Pijte dovolj tekočine

V vročih poletnih dneh telo izgublja več tekočine, zato je hidracija še posebej pomembna. Premalo tekočine lahko namreč povzroči počasnejšo prebavo in prispeva k zaprtju.

Najboljša izbira poleti sta voda in nesladkan čaj, pri zelo sladkih ali alkoholnih pijačah pa velja nekaj zmernosti.

2. Ohranite čim bolj redne obroke

Čeprav je dopust čas sproščenosti, naša prebavila obožujejo rutino. Dolgi presledki med obroki in prenajedanje lahko povzročijo občutek teže, napenjanje ali želodčne težave.

Zato je veliko bolje, da čez dan pojemo več manjših in bolj uravnoteženih obrokov.

3. Ne pozabite na vlaknine

Sadje, zelenjava, ovseni kosmiči, stročnice in druga živila z vlakninami prispevajo k normalnemu delovanju črevesne mikrobiote in tako pomagajo ohranjati redno prebavo. Če imate občutljivo črevesje, je bolje poseči po topnih vlakninah, saj so te za prebavila nežnejše.

Pomembno pa je, da ob večjem vnosu vlaknin pijete tudi dovolj tekočine.

4. Previdno z zelo mastno hrano

Ocvrta hrana, zelo mastni obroki in pretiravanje z začimbami lahko pri marsikom sprožijo napihnjenost, občutek razdraženega želodca ali zgago. Če vas občasno spremljata zgaga ali refluks, je smiselno imeti pri roki tudi ustrezne izdelke za lajšanje tovrstnih težav, kot je WAYA StopReflux.

To ne pomeni, da si med dopustom ničesar ne smete privoščiti – pomembna je predvsem zmernost in to, da poslušate lastno telo.

5. Jejte počasi in hrano dobro prežvečite

Hiter tempo prehranjevanja in obroki »na poti« pogosto vodijo v občutek napihnjenosti in napenjanje. Tudi med dopustom si zato vzemite čas za miren obrok, hrano pa vedno dobro prežvečite.

6. Poskrbite za gibanje

Dolgo sedenje v avtu oziroma na letalu ali celodnevno poležavanje lahko upočasnijo prebavo. Že krajši sprehod po obroku lahko pomaga spodbuditi delovanje črevesja.

7. Dopolnjevanje črevesne mikrobiote

Fermentirana živila in izdelki z mlečnokislinskimi bakterijami, so lahko dobra izbira za dopolnjevanje črevesne mikrobiote predvsem takrat, ko se prehrana spremeni ali ko veliko potujemo.

Tudi uravnotežena prehrana z dovolj vlakninami pomaga ustvarjati pogoje za dobro ravnovesje črevesne mikrobiote.

Potovalna driska in zaprtje – pogosta spremljevalca dopusta

Potovalna driska se uvršča med najpogostejše prebavne težave na dopustu, predvsem ob potovanjih v kraje z drugačnimi higienskimi standardi ali prehranskimi navadami.

Tveganje za potovalno drisko lahko zmanjšate tako, da:

• pijete ustekleničeno vodo oz. vodo iz preverjenih virov,
• pazite na dodajanje ledu v pijačo,
• uživate dobro toplotno obdelano hrano,
• redno skrbite za higieno rok.

Če driska traja dlje časa ali jo spremljajo znaki dehidracije, je pomembno, da se posvetujete z zdravnikom.

Po drugi strani pa se pri nekaterih med dopustom pojavi ravno nasprotna težava – zaprtje. Povzročijo jo lahko sprememba dnevne rutine, manj gibanja ter premajhen vnos tekočine in vlaknin. Če se zaprtje kljub ustrezni hidraciji in prehrani pojavi, si lahko pomagate tudi z izdelki za lajšanje zaprtja, kot je WAYA Lax.

Naj bo poletje lahkotno tudi za vašo prebavo

Poletni dopust naj bo čas sprostitve, ne pa prebavnih težav. Z nekaj pozornosti pri prehrani, zadostnim vnosom tekočine, rednim gibanjem in skrbjo za črevesno mikrobioto lahko veliko naredite za bolj urejeno prebavo in prijetnejše počutje tudi na poti.

Razkritje: Članek je pripravilo podjetje MEDIS, d.o.o. Brnčičeva ulica 1, 1231, Ljubljana-Črnuče

Viri

1. https://www.nhs.uk/live-well/eat-well/digestive-health/good-foods-to-help-your-digestion/
2. EFSA Panel on Dietetic Products, Nutrition and Allergies (NDA). (2010). Scientific Opinion on the substantiation of health claims related to wheat bran fibre and increase in faecal bulk (ID 3066), reduction in intestinal transit time (ID 828, 839, 3067, 4699) and contribution to the maintenance or achievement of a normal body weight (ID 829) pursuant to Article 13(1) of Regulation (EC) No 1924/2006. EFSA Journal, 8(10), 1817.
3. https://www.nhs.uk/live-well/eat-well/digestive-health/five-lifestyle-tips-for-a-healthy-tummy/
4. https://www.nhs.uk/symptoms/bloating/
5. https://www.nhs.uk/conditions/constipation/
6. https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/constipation/symptoms-causes/syc-20354253
7. https://www.cambridge.org/core/journals/nutrition-research-reviews/article/dietary-fibre-in-europe-current-state-of-knowledge-on-definitions-sources-recommendations-intakes-and-relationships-to-health/
8. Stephen AM, Champ MM-J, Cloran SJ, et al. Dietary fibre in Europe: current state of knowledge on definitions, sources, recommendations, intakes and relationships to health. Nutrition Research Reviews. 2017;30(2):149-190.

SI-WAL-0626-004