Odpornost otrok: kaj resnično pomaga in kdaj imajo prehranska dopolnila smisel.

Vaš otrok je začel hoditi v vrtec ali šolo in odtlej se zdi, da je ves čas prehlajen. Komaj si opomore, že sledi nova okužba. Kot starš se skoraj neizogibno vprašate, ali ima morda "slabo odpornost" in kateri sirup, prašek ali vitamin bi mu pomagal. To je razumljivo, a odgovor je bolj spodbuden, kot se sliši.

Odpornost otroka ni nekaj, kar bi "vklopili" z enim izdelkom. Je posledica spanja, prehrane, gibanja, počutja, okolja in ustrezne preskrbljenosti s hranili. V tem članku si po vrsti poglejmo, kaj imunski sistem otroka resnično podpira in kje imajo prehranska dopolnila racionalno mesto. Sproti bomo opozorili tudi na to, kdaj otrokovo zdravje ni več stvar domače nege in je čas za obisk pediatra.

Kazalo vsebine

• Kaj sploh pomeni "odpornost" pri otroku?
• Zakaj je spanec pogosto podcenjen del odpornosti?
• Koliko gibanja in časa na prostem potrebuje otrok?
• Zakaj je pestra prehrana osnova?
• Kakšna je vloga črevesja pri odpornosti?
• Kako počutje in občutek varnosti vplivata na otroka?
• Kaj še lahko naredimo za zdravo okolje?
• Kdaj imajo prehranska dopolnila sploh smisel?
• Kaj pa komplementarni pristopi, na primer Bachove cvetne esence?
• Ali moj otrok dopolnilo sploh potrebuje?
• Na kaj paziti pri izbiri prehranskega dopolnila za otroka?
• Kdaj k zdravniku?
• Pogosta vprašanja in odgovori (FAQ)

Kaj sploh pomeni "odpornost" pri otroku?

Otrok, ki vstopi v vrtec ali šolo in nekajkrat letno zboli, nima nujno slabe odpornosti. Ravno nasprotno: njegov imunski sistem se prvič srečuje z množico novih virusov in bakterij in se ob vsaki okužbi nekaj nauči. To je normalen del odraščanja.

Cilj torej ni obljubljati, da otrok ne bo nikoli zbolel, ampak ustvariti dobre pogoje za normalno delovanje njegovega imunskega sistema. Prav zato ima največ smisla začeti pri temeljih vsakdana, ne pri polici s prehranskimi dopolnili.

Zakaj je spanec pogosto podcenjen del odpornosti?

Spanje je eden najbolj podcenjenih dejavnikov zdravja otrok. Med spanjem poteka obnova in dozorevanje organskih sistemov, tudi imunskega, hkrati pa spanec vpliva na razpoloženje, koncentracijo in počutje otroka skozi ves šolski dan (5).

Pri spancu ne šteje samo število ur, ampak tudi kakovost in rednost. Priporočljivo je, da otrok hodi spat in vstaja ob približno enakem času, tudi med vikendi, in da tik pred spanjem omeji izpostavljenost zaslonom (4). Slovenske smernice za 24-urno gibalno vedenje pri otrocih in mladostnikih odsvetujejo pretirano rabo zaslonov ter priporočajo redno, neprekinjeno spanje, prilagojeno starosti (4).

Koliko gibanja in časa na prostem potrebuje otrok?

Gibanje ne pomeni, da mora otrok trenirati ali tekmovati. Pomeni predvsem igro zunaj, hojo, kolesarjenje in čas v naravi. Priporočljivo je, da so otroci in mladostniki vsaj 60 minut dnevno zmerno do visoko intenzivno telesno dejavni, večinoma z aerobnimi oblikami gibanja, kot so hitra hoja, tek, kolesarjenje in ples (4).

Vsaj trikrat tedensko naj bo v to vključena tudi bolj intenzivna dejavnost ter gibanje, ki krepi mišice in kosti (4). Poleg neposrednih učinkov na telo redno gibanje pozitivno vpliva na spanec in počutje, kar posredno podpira tudi imunski sistem.

Zakaj je pestra prehrana osnova?

Pri prehrani ne gre le za splošno "zdravo hrano", ampak za pester in raznolik vzorec prehranjevanja skozi ves teden. V otrokov jedilnik naj bodo redno vključeni sadje in zelenjava različnih barv, polnovredna žita, stročnice, jajca in mlečni izdelki oziroma ustrezne alternative, ribe ter, glede na starost, oreščki in semena. Osnovna pijača naj bo voda.

Ni potrebno, da otrok vsak dan jé "popolno". Pomembnejši je vzorec skozi teden kot posamezen obrok. Pri raznoliki prehrani otrok večino hranil dobi s hrano, zato pri zdravem otroku rutinska uporaba multivitaminov praviloma ni potrebna.

Prav prehrana je tudi vir hranil, za katera EU zakonodaja dovoljuje trditve o normalnem delovanju imunskega sistema. Med njimi so vitamin C, vitamin D, vitamin A, vitamin B6, vitamin B12, folna kislina, železo, cink, selen in baker, ki po dovoljenih zdravstvenih trditvah "prispevajo k normalnemu delovanju imunskega sistema" (6, 7). Te trditve veljajo za hranilo v ustrezni količini, ne glede na to, ali ga zaužijemo s hrano ali z dopolnilom (8).

Kakšna je vloga črevesja pri odpornosti?

Velik del imunskega sistema je povezan s črevesjem, zato je smiselno najprej poskrbeti za njegovo naravno oskrbo. To pomeni dovolj vlaknin iz sadja, zelenjave, stročnic in polnovrednih žit ter, kjer so primerna, fermentirana živila. Prebiotiki, torej vlaknine, ki hranijo koristne bakterije, pridejo pred prehranskimi dopolnili, ne za njimi.

Kako počutje in občutek varnosti vplivata na otroka?

Na otrokovo splošno počutje in s tem posredno na njegovo zdravje pomembno vplivajo tudi odnosi in občutek varnosti. Varen odnos s starši, pogovor, predvidljiva rutina, dovolj prostega časa in igre ter ne pretirano natrpan urnik so pomembnejši, kot se pogosto zdi.

Posebno pozornost si zaslužijo obdobja sprememb, na primer začetek vrtca ali šole. Otroci se v takih obdobjih pogosto težje uravnavajo, mirno in predvidljivo domače okolje pa jim pri prilagajanju pomaga. To ni "mehka" tema, ampak del celostne skrbi za zdravje.

Kaj še lahko naredimo za zdravo okolje?

Higiena je pomembna, a brez pretiravanja. Umivanje rok pred jedjo in po uporabi stranišča je smiseln in učinkovit ukrep, ni pa treba ustvarjati sterilnega okolja. Otrokov imunski sistem za normalno dozorevanje potrebuje tudi stik z običajnim okoljem.

Zelo pomemben, a pogosto spregledan ukrep je izogibanje cigaretnemu dimu. Zaščita otroka pred pasivnim kajenjem je za dihala bolj koristna kot marsikatero prehransko dopolnilo.

V pogovoru o odpornosti ne gre mimo cepljenja. Cepljenje deluje drugače in bolj neposredno kot prehranska dopolnila: telesu pomaga vzpostaviti ciljno zaščito pred nekaterimi nalezljivimi boleznimi. Po navedbah Nacionalnega inštituta za javno zdravje je cepljenje enostaven, varen in najučinkovitejši ukrep za zaščito pred nekaterimi nalezljivimi boleznimi (2). Program cepljenja in nabor priporočenih ter obveznih cepljenj za otroke v Sloveniji vsako leto pripravi NIJZ (3).

Kdaj imajo prehranska dopolnila sploh smisel?

Prehranska dopolnila niso nadomestilo za spanec, gibanje ali uravnoteženo prehrano. V določenih okoliščinah pa lahko pomagajo dopolniti prehrano oziroma zagotoviti hranilo, ki ga otrok s hrano ne zaužije dovolj. Poglejmo najpomembnejše kategorije, urejene po moči dokazov in po tem, kdaj so smiselne.

Vitamin D: posebnost naših geografskih razmer

Vitamin D je pri slovenskih otrocih poseben primer. Zaradi geografske lege telo v koži tvori dovolj vitamina D le od pozne pomladi do zgodnje jeseni, pozimi pa je večina prebivalcev odvisna od prehranskega vnosa in dodajanja (1). Prav zato je konec leta 2025 NIJZ izdal prve slovenske nacionalne smernice za zadostno preskrbljenost z vitaminom D.

V njih pediatri priporočajo dodajanje vitamina D vsem otrokom in mladostnikom tudi po dopolnjenem prvem letu starosti, najmanj od začetka oktobra do konca aprila. Redno dodajanje podpira pridobivanje kostne mase in delovanje imunskega sistema; metaanaliza raziskav je pri otrocih in mladostnikih pokazala približno 29 odstotkov manj akutnih okužb dihal ob dodajanju vitamina D (1).

Priporočeni dnevni odmerki po slovenskih smernicah za normalno prehranjene otroke so:

Starost	Priporočen dnevni odmerek	Čas dodajanja
Dojenčki do 1. leta	400 IE	vse leto
Otroci od 1. do 13. leta	600-800 IE	od oktobra do aprila
Mladostniki od 13. do 18. leta	800-1000 IE	od oktobra do aprila

Pri otrocih s čezmerno telesno maso ali debelostjo se priporočajo večji odmerki (1). Vitamin D je najbolje jemati vsak dan; velikih odmerkov na daljša časovna obdobja smernice ne priporočajo. Zgornje varne dnevne meje so 1000 IE za otroke do 1. leta, 2000 IE za otroke od 1. do 10. leta in 4000 IE za starejše od 11 let (1). NIJZ priporoča, da se vitamin D po možnosti predpiše kot zdravilo na recept, saj je tako zagotovljena kakovost pripravka (1).

Podrobnosti, ozadje in razlage smernic smo strnili v ločenem članku kaj prinašajo nove strokovne smernice za vitamin D. Primerne pripravke z vitaminom D za otroke najdete v kategoriji vitamin D za otroke.

Vitamini in minerali: ko prehrana ne pokrije potreb

Multivitaminsko-mineralni izdelki niso izdelek "za vsakega otroka za odpornost". O njih je smiselno razmisliti predvsem pri zelo enolični prehrani, izločanju več skupin živil ali drugih okoliščinah, zaradi katerih otrok posameznih hranil morda ne zaužije dovolj.

Pri predstavitvi teh izdelkov se držimo dovoljenih zdravstvenih trditev. Hranila, kot so vitamin C, vitamin D, železo, cink in selen, po EU registru "prispevajo k normalnemu delovanju imunskega sistema", vendar le pod pogoji za uporabo posamezne trditve, kar pomeni, da mora izdelek vsebovati ustrezno količino hranila (6, 7). Pri otrocih ima vitamin D dodatno vlogo, saj je "potreben za normalno rast in razvoj kosti pri otrocih" (7). Nabor izdelkov najdete med vitamini za otroke.

Omega-3 maščobne kisline in prehrana otroka

Eden glavnih prehranskih virov dolgoverižnih omega-3 maščobnih kislin so mastne morske ribe, kot so sled, sardine in skuša. Če jih otrok ne uživa ali jih uživa zelo malo, lahko starši skupaj z zdravstvenim strokovnjakom razmislijo o ustreznem prehranskem dopolnilu.

Pri omega-3 se je vredno držati tega, kar je dejansko dokazano. Za DHK (dokozaheksaenojsko kislino) so v EU dovoljene trditve, da "prispeva k ohranjanju normalnega delovanja možganov" in "prispeva k ohranjanju normalnega vida", pri čemer se koristni učinek doseže z dnevnim vnosom 250 mg DHK (6, 7). Za otroke obstaja tudi ločena dovoljena trditev, da vnos DHK "prispeva k normalnemu razvoju možganov", za katero se pri otrocih od 2. do 18. leta prav tako upošteva dnevni vnos 250 mg DHK (7).

Pomembno je vedeti, česa dovoljene trditve ne pokrivajo. Za omega-3 ni dovoljene trditve o krepitvi odpornosti in ni dovoljene trditve o boljši koncentraciji v šoli, zato takih obljub v povezavi z omega-3 ne dajemo. Več o omega-3 maščobnih kislinah lahko preberete v članku vloga DHK v organizmu, izdelke pa najdete med omega-3 za otroke.

Beta-glukani: priljubljena sestavina brez odobrene zdravstvene trditve

Beta-glukani so vlakninam podobni polisaharidi, ki so naravni sestavni del celičnih sten nekaterih gliv, kvasovk, žit, alg in bakterij. V izdelkih za odpornost so najpogosteje pridobljeni iz pekovske ali pivske kvasovke (Saccharomyces cerevisiae) ter iz nekaterih užitnih gob, medtem ko beta-glukani iz ovsa in ječmena izvirajo iz žitnih vlaknin. Ker gre za priljubljeno in pogosto oglaševano sestavino izdelkov za "krepitev imunskega sistema", jih velja posebej pojasniti.

Pomembno je namreč vedeti, da za beta-glukane v EU ni odobrene zdravstvene trditve, ki bi se nanašala na delovanje imunskega sistema ali na zaščito pred okužbami. EFSA je vloge za tovrstne trditve večkrat zavrnila, ker predložene raziskave učinka na odpornost niso zadostno dokazale. Edine odobrene zdravstvene trditve za beta-glukane se nanašajo na beta-glukane iz ovsa in ječmena ter na ohranjanje normalne ravni holesterola v krvi, kar je povsem drugo področje kot odpornost (6, 7). Zato v povezavi z beta-glukani ne dajemo obljub o krepitvi odpornosti; izdelke s to sestavino predstavljamo brez zdravstvenih trditev, ki niso odobrene.

Ameriški slamnik (ehinaceja): razlika med zdravili in prehranskimi dopolnili

Ameriški slamnik (Echinacea) je ena najbolj priljubljenih rastlinskih sestavin v izdelkih za podporo odpornosti, a pri otrocih zahteva posebno previdnost. Ključno je razlikovati med dvema pravnima kategorijama izdelkov, ki na videz vsebujeta isto rastlino.

Na eni strani so zdravila z ameriškim slamnikom. Ta imajo standardizirano sestavo, opravljene študije in določeno indikacijo. Za zdravila iz sveže zeli Echinacea purpurea in iz korenine Echinacea purpurea Evropska agencija za zdravila (EMA) navaja uporabo šele pri mladostnikih, starejših od 12 let; pri otrocih med 1. in 12. letom uporaba zaradi pomanjkanja ustreznih podatkov ni priporočena (12).

Na drugi strani so prehranska dopolnila z ameriškim slamnikom, ki so pravno druga kategorija. Ta za zdaj nimajo odobrene zdravstvene trditve EFSA; obstajajo le trditve, ki še niso odobrene in so v postopku pregleda (tako imenovane "on-hold" trditve). Ena takih še nepotrjenih trditev je na primer, da ameriški slamnik "pripomore k normalnemu delovanju imunskega sistema" (13).

Ti dve kategoriji loči tudi zakonodaja. Direktiva 2002/46/ES izrecno ločuje prehranska dopolnila od zdravil, pri rastlinskih sestavinah pa na ravni EU še ni enotne popolne pozitivne liste oziroma enotnih starostnih omejitev za vse botanične sestavine (14).

Zato iz monografije EMA ni mogoče neposredno zaključiti, da ehinaceja v prehranskih dopolnilih ni dovoljena otrokom, mlajšim od 12 let. Pri prehranskem dopolnilu je treba pogledati konkreten izdelek: vrsto in del rastline, vrsto izvlečka, odmerek, proizvajalčevo predvideno starostno skupino in varnost izdelka. Če proizvajalec na primer deklarira sirup z Echinacea purpurea za otroke od 3. leta in je izdelek zakonito dan na trg kot prehransko dopolnilo, ga omejitev EMA za starost 12 let in več sama po sebi ne prepoveduje.

Za starše to pomeni naslednje: pri nekaterih zdravilih z ameriškim slamnikom EMA uporabo pri otrocih, mlajših od 12 let, odsvetuje zaradi nezadostnih podatkov. To priporočilo se ne nanaša avtomatično na vsa prehranska dopolnila z ameriškim slamnikom; pri teh je treba upoštevati navodila in starostno omejitev konkretnega izdelka. Prav zato pri otrocih pri ameriškem slamniku svetujemo posebno pozornost in po potrebi posvet s pediatrom ali farmacevtom.

Kaj pa komplementarni pristopi, na primer Bachove cvetne esence?

Nekateri starši uporabljajo Bachove cvetne esence kot komplementaren pristop v obdobjih sprememb, čustvene obremenitve ali prilagajanja otroka. Pri tem je pomembno vedeti, da učinkovitost Bachovih cvetnih esenc za tovrstne težave v kakovostnih kliničnih raziskavah ni bila potrjena.

Sistematični pregled randomiziranih raziskav ni pokazal razlik med Bachovimi esencami in placebom (10). Do enakega zaključka je prišel tudi pregled, ki je vključeval raziskavo pri otrocih, prav tako brez koristi v primerjavi s placebom (11). Bachovih cvetnih esenc zato ne smemo obravnavati kot nadomestilo za zdravstveno ali psihološko obravnavo. Če jih starši kljub temu radi vključijo v svojo rutino, je to njihova izbira, a z jasnim razumevanjem dokazov.

Ali moj otrok dopolnilo sploh potrebuje?

To je morda najpomembnejše vprašanje celotnega članka. Smiselno je razmisliti o dopolnjevanju, kadar ima otrok zelo omejen izbor hrane, ne uživa rib, je na vegetarijanski, veganski ali drugi restriktivni prehrani, izloča določene skupine živil, ima laboratorijsko potrjeno pomanjkanje ali zdravstveno stanje, ki vpliva na absorpcijo oziroma potrebe.

Pomembno pa je tudi obratno: pogoste okužbe same po sebi niso razlog, da otroku samodejno uvedemo več različnih prehranskih dopolnil. Večina zdravih otrok z uravnoteženo prehrano dodatnih vitaminov ne potrebuje, izjema pri nas je vitamin D zaradi naših geografskih razmer (1). Če ste v dvomih, je najboljši naslednji korak posvet s pediatrom ali farmacevtom, ne pa takojšnje polnjenje omarice z izdelki.

Na kaj paziti pri izbiri prehranskega dopolnila za otroka?

Če se za dopolnilo odločite, vam pri izbiri pomaga naslednji pregled:

• Starostna primernost. Izdelek za odraslega ni samodejno primeren za otroka. Preverite, za katero starost je namenjen.
• Dnevni odmerek. Ne glejte le, kaj izdelek vsebuje, ampak koliko posamezne snovi otrok dejansko zaužije z dnevnim odmerkom.
• Podvajanje sestavin. Če otrok hkrati dobi multivitamin, "immune" bonbone in samostojni vitamin D, lahko isti vitamin D dobi iz vseh treh izdelkov hkrati, cink ali vitamin C pa iz dveh. Pri vitaminih A in D ter nekaterih mineralih načelo "več je bolje" ne velja, saj so preveliki odmerki lahko škodljivi.
• Oblika izdelka. Kapljice, sirupi, praški, žvečljive tablete in gumijasti bonboni. Najboljši izdelek ni nujno tisti z najdaljšim seznamom sestavin, temveč tisti, ki je primeren za otrokovo starost, ima smiselno sestavo in ga otrok lahko pravilno zaužije.
• Sladkor in sladila. Pri gumijastih bonbonih in sirupih preverite tudi vsebnost sladkorja in sladil.
• Alergeni in prehranske omejitve. Preverite deklaracijo glede alergenov in morebitnih neustreznih sestavin.
• Omega-3 in probiotiki podrobneje. Pri omega-3 poglejte vir ter količino EPK in DHK, pri probiotikih pa ne le skupnega števila bakterij, ampak rod, vrsto in predvsem sev.
• Shranjevanje in rok uporabe. Upoštevajte navodila za shranjevanje in rok uporabe, saj pri nekaterih izdelkih vplivata na kakovost.
• Sočasna zdravila in bolezni. Če otrok jemlje zdravila ali ima kronično stanje, je posvet s pediatrom ali farmacevtom še toliko bolj smiseln.

Praktično in pomembno opozorilo za konec: gumijasti bonboni naj bodo za otroka prehransko dopolnilo, ne priboljšek. Ker so videti in okusiti kot sladkarija, jih hranite zunaj dosega otrok.

Kdaj k zdravniku?

Skrb za odpornost je preventiva, ni pa nadomestilo za zdravniško obravnavo, kadar je ta potrebna. Posvetujte se s pediatrom ali poiščite nujno pomoč, kadar pri otroku opazite visoko ali vztrajno vročino, ki ne popušča, oteženo ali pospešeno dihanje, znake izsušenosti (malo urina, suha usta, jok brez solz), nenavadno zaspanost ali slabo odzivnost, vročino pri dojenčku, mlajšem od treh mesecev, izpuščaj, ki ob pritisku ne zbledi, ali okužbe, ki so nenavadno pogoste, hude ali dolgotrajne.

Prav tako se ne spuščajte v dolgotrajno samostojno omejevanje otrokove prehrane (na primer izločanje skupin živil) brez strokovnega vodenja. Diagnozo naj postavi zdravnik, ne hitri test ali lastna presoja. Če težave kljub ukrepom v nekaj tednih ne minejo ali se stopnjujejo, naj se domača nega ne nadaljuje v nedogled, ampak sledi posvet.

Pogosta vprašanja in odgovori (FAQ):

Kako krepiti odpornost otrok na naraven način?

Odpornost otroka najbolj podpirajo dovolj kakovostnega spanja, redno gibanje in čas na prostem, pestra prehrana, skrb za črevesje z vlakninami, občutek varnosti in mirno okolje ter izogibanje cigaretnemu dimu. Prehranska dopolnila lahko pomagajo zapolniti prehransko vrzel, niso pa nadomestilo za našteto.

Ali otrok potrebuje vitamine za odpornost?

Večina zdravih otrok z raznoliko prehrano dodatnih vitaminov ne potrebuje. Pomembna izjema pri nas je vitamin D, saj zaradi geografske lege telo pozimi ne tvori dovolj vitamina D. O drugih vitaminih in mineralih je smiselno razmisliti predvsem ob enolični ali restriktivni prehrani ali potrjenem pomanjkanju, po možnosti po posvetu s pediatrom ali farmacevtom.

Koliko vitamina D naj dobi otrok?

Po slovenskih smernicah NIJZ dojenčki do 1. leta prejemajo 400 IE vitamina D vse leto, otroci od 1. do 13. leta 600 do 800 IE in mladostniki od 13. do 18. leta 800 do 1000 IE, praviloma od oktobra do aprila. Pri otrocih s čezmerno telesno maso so priporočeni odmerki večji. Vitamin D je najbolje jemati vsak dan; o odmerku in izbiri se posvetujte s pediatrom ali farmacevtom.

Je normalno, da otrok v vrtcu pogosto zboli?

Da. Otrok, ki se prvič srečuje z množico novih virusov v vrtcu ali šoli, nekajkrat letno zboli in to ni nujno znak slabe odpornosti, ampak normalen del odraščanja imunskega sistema. Pozorni bodite, če so okužbe nenavadno pogoste, hude ali dolgotrajne, saj se je takrat smiselno posvetovati s pediatrom.

Pomagajo Bachove cvetne esence pri otroku?

Učinkovitost Bachovih cvetnih esenc v kakovostnih kliničnih raziskavah ni bila potrjena; sistematični pregledi niso pokazali razlik glede na placebo. Nekateri starši jih uporabljajo kot komplementaren pristop v obdobjih sprememb, vendar jih ne smemo obravnavati kot nadomestilo za zdravstveno ali psihološko obravnavo.

Kdaj je zaradi okužb pri otroku treba k zdravniku?

Pediatra obiščite ob visoki ali vztrajni vročini, oteženem ali pospešenem dihanju, znakih izsušenosti, nenavadni zaspanosti ali slabi odzivnosti, vročini pri dojenčku do treh mesecev, izpuščaju, ki ob pritisku ne zbledi, ali ob okužbah, ki so nenavadno pogoste, hude ali dolgotrajne. Diagnozo vedno postavi zdravnik.

Za konec

Odpornost otroka gradimo iz temeljev: spanja, gibanja, pestre prehrane, zdravega črevesja, občutka varnosti in zdravega okolja, k čemur sodijo tudi osnovni preventivni ukrepi. Prehranska dopolnila se v to sliko vključijo tam, kjer obstaja prehranska vrzel ali posebna potreba, ne kot prva rešitev.

Če niste prepričani, kaj vaš otrok resnično potrebuje, se oglasite pri nas. Skupaj s farmacevtom lahko pregledate otrokovo prehrano in navade ter se odločite, ali in katero dopolnilo je smiselno. Splošno pravilo, ki ga lahko damo z mirno vestjo, pa je: pri slovenskih otrocih je v razširjenem zimskem času smiselno redno dodajanje vitamina D (1), pri vsem ostalem pa najprej poskrbite za temelje. Če vas zanima še širši pogled na imunski sistem, si oglejte članek kako pravilno krepiti imunski sistem.

Članek je informativne narave in ne nadomešča posveta z zdravnikom ali farmacevtom.

Viri (literatura)

1. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Smernice za zadostno preskrbljenost z vitaminom D. Ljubljana: NIJZ, 2025. ISBN 978-961-7211-85-6. Dostopno na: https://nijz.si/publikacije/smernice-za-zadostno-preskrbljenost-z-vitaminom-d/
2. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Cepljenje. Dostopno na: https://nijz.si/nalezljive-bolezni/cepljenje/
3. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Program cepljenja in zaščite z zdravili za leto 2026. Dostopno na: https://nijz.si/nalezljive-bolezni/cepljenje/program-cepljenja-in-zascite-z-zdravili/
4. Nacionalni inštitut za javno zdravje. 24-urno gibalno vedenje ter priporočila za telesno dejavnost otrok in mladostnikov. Dostopno na: https://nijz.si/zivljenjski-slog/24-urno-gibalno-vedenje/
5. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Spanje otrok in mladostnikov. Dostopno na: https://nijz.si/zivljenjski-slog/spanje/mladostniki-in-spanje/
6. Uredba Komisije (EU) št. 432/2012 z dne 16. maja 2012 o seznamu dovoljenih zdravstvenih trditev na živilih, razen trditev o zmanjšanju tveganja za nastanek bolezni ter razvoju in zdravju otrok. Uradni list EU, L 136.
7. Evropska komisija. EU register o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih. Dostopno na: https://ec.europa.eu/food/food-feed-portal/screen/health-claims/eu-register
8. Uredba (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih.
9. Szajewska H, Berni Canani R, Domellof M, et al.; ESPGHAN Special Interest Group on Gut Microbiota and Modifications. Probiotics for the Management of Pediatric Gastrointestinal Disorders. J Pediatr Gastroenterol Nutr. 2023;76(2):232-247.
10. Ernst E. Bach flower remedies: a systematic review of randomised clinical trials. Swiss Med Wkly. 2010;140:w13079.
11. Thaler K, Kaminski A, Chapman A, Langley T, Gartlehner G. Bach Flower Remedies for psychological problems and pain: a systematic review. BMC Complement Altern Med. 2009;9:16.
12. Evropska agencija za zdravila (EMA), Odbor za zdravilne rastlinske izdelke (HMPC). Rastlinske monografije za Echinaceae purpureae herba (sveža zel) in Echinaceae purpureae radix (korenina). European Medicines Agency. Dostopno na: https://www.ema.europa.eu/en/medicines/herbal
13. Evropska komisija. EU register o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih: zdravstvene trditve v obravnavi (t. i. "on-hold" trditve za rastlinske sestavine). Dostopno na: https://ec.europa.eu/food/food-feed-portal/screen/health-claims/eu-register
14. Direktiva 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. junija 2002 o približevanju zakonodaj držav članic o prehranskih dopolnilih. Uradni list EU, L 183.