O zaprtju oziroma težkem odvajanju blata običajno govorimo takrat, ko je blato trše, njegovo odvajanje oteženo in manj pogosto. Zdravi odrasli ljudje naj bi odvajali blato od trikrat dnevno do trikrat tedensko, majhni otroci nekaj pogosteje. Akutno zaprtje in kronično zaprtja sta dve prebavni težavi, s katerimi se velikokrat srečamo tudi v lekarni.
Čeprav je zaprtje lahko eden izmed simptomov organskih bolezni (bolezni prebavil, presnovnih bolezni, bolezni žlez z notranjim izločanjem, bolezni živčevja itd.), pa pri večini ljudi, ki imajo težave z zaprtjem, takšnega vzroka ne najdemo.
Takrat govorimo o funkcionalnem zaprtju. Akutno ali kronično zaprtje se lahko pojavi tudi ob jemanju nekaterih vrst zdravil, npr. nekaterih zdravil proti visokemu krvnemu tlaku, zdravil proti depresiji, zdravil za izločanje vode in nestereroidnih protivnetnih zdravil.
Za pojav funkcionalnega zaprtja, ki se kaže s trdim blatom, je pomembnih več dejavnikov. Čeprav je težko oceniti vlogo dedne nagnjenosti, pogosto videvamo, da ima več družinskih članov podobne težave z zaprtjem in se sprašujejo kako odpraviti zaprtje.
Ljudje radi govorijo o "lenem črevesu".
Seveda pa se moramo zavedati, da si člani iste družine ne delijo le genetske podobnosti, ampak tudi podoben življenjski stil. Prav ta pa naj bi bil najpogostejši krivec za nastanek funkcionalnega zaprtja.
Kaj pomaga pri trdnem blatu in težjem zaprtju?
Pravilen življenjski slog je ena izmed boljših preventiv, za akutno reševanje zaprta pa pomagajo različne raztopine, ki jih je moč dobiti kot zdravila brez recepta.
Prvinska ljudstva, ki živijo na način, kot smo Evropejci pred stoletji ali celo tisočletji, problema zaprtja ne poznajo. Zaprtje je bolezen sodobne civilizacije.
Najpogostejši dejavniki zaprtja
Eden od glavnih vzrokov trdega blata je gotovo način prehrane. Prehrana je pogosto nasičena s kalorijami v obliki maščob, beljakovin in lahko prebavljivih ogljikovih hidratov, revna pa z vlakninami. Pogosto ljudje zaužijejo tudi premalo tekočine.
Pomembno je vedeti, da uživanje zadostnih količin tekočine ni pomembno le za normalno delovanje ledvic in sečil, ampak tudi za urejeno prebavo.
Poleg nepravilne prehrane na neurejeno prebavo in zaprtje vpliva tudi sam način življenja, zlasti pomanjkanje gibanja in nenehna naglica, zaradi katere ljudje zanemarijo sicer samoumevna, a vendar potrebna opravila:
- Redno hranjenje.
- Redno odvajanje.
Ko črevo z urejenimi, potiskajočimi gibi potisne črevesno vsebino oziroma blato v svoj končni del, danko (pri večini ljudi se to zgodi enkrat ali dvakrat dnevno), se ta napolni in raztegne.
Raztegovanje danke ljudje začutimo kot občutek tiščanja na blato. Če so razmere za to ugodne, gremo na stranišče in odvajamo blato.
Pojav "lenega" črevesja
V primerih, ko nam okoliščine ne omogočajo odvajanja, pa lahko trdo blato zavestno zadržimo, saj so mišice medeničnega dna, ki zapirajo izhod iz črevesa, pod kontrolo naše volje.
Neprijeten občutek tiščanja na blato bo minil v nekaj minutah. Verjetno bomo ponovno začutili potrebo po odvajanju šele čez nekaj ur, z novo "pošiljko blata" iz višje ležečih delov črevesa v danko.
Pri ljudeh, ki prepogosto zadržujejo trdo blato in so zaprti, pa se začne blato kopičiti v danki. Danka je praktično ves čas polna. Črevo se "navadi" na takšno stanje in ne pošilja več signalov, da je blato potrebno odvajati. Črevo se polni in razširi. Blato, ki dneve zastaja v takem črevesu pa postaja trdo in široko, kot je široko zdaj že razširjeno črevo.
Odvajanje takšnega trdega in širokega kosa blata pa je seveda boleče. Nastanejo lahko celo poškodbe zadnjika, kot so poke in raztrganine, ki bolijo in krvavijo.
Zato se pojavi strah pred bolečinami ob odvajanju in posledično, zadrževanje blata. Kar seveda vodi v vedno hujše zaprtje. Prav zadrževanje blata in strah pred bolečim odvajanjem sta najpogostejša mehanizma razvoja zaprtja pri otrocih.
Na delovanje prebavil vplivajo različni psihogeni dejavniki, kot so depresija, motnje hranjenja, kronični stres itd. Neredko se ob teh motnjah pojavlja tudi funkcionalno zaprtje.
Kako odpraviti zaprtje?
Najpomembnejše, kar mora vedeti vsak človek, ki ima težave z zaprtjem, je dejstvo, da se nezdravljeno zaprtje ves čas jača s pozitivno povratno zanko.
Se pravi, zaprtje samo povzroča vedno hujše zaprtje. Napisali smo že, da blato, ki zastaja v črevesu postaja vse trše, obilnejše, črevo pa se širi in izgublja svoj tonus in potisno moč.
Izgubi se občutek potrebe po odvajanju, celo več, bolnik ga skuša zadržati, preprečiti. In kopiči se več in več trdega blata... Ta začarani krog je potrebno pretrgati.
Za začetek je pomembno, da se črevo čim bolj popolno izprazni, da se iz njega odstranijo vsi čepi blata, ki ovirajo normalen pretok črevesne vsebine.
Danka mora biti prazna, tako, da bo v njej prostor le za "sveže blato". Takšno čiščenje črevesa ponavadi dosežemo z uporabo močnih odvajal in mehanskega izpiranja črevesa - klistirja.
Med najmočnejšimi odvajali so stimulatna odvajala, ki spodbujajo črevesno živčevje in s tem krčljivost črevesa. Žal pa njihova dolgotrajnejša uporaba lahko povzroči okvaro črevesnega živčevja in se zaprtje še poslabša.
Pravilna prehrana za lažje odvajanje blata
Ko je enkrat črevo prazno, je pomembno, da vzdržujemo redno odvajanje in preprečimo, da bi se črevo ponovno napolnilo. Poiskati in odpraviti moramo vzroke za nastanek zaprtja.
Uživati je potrebno dosti vlaknin in tekočine, skrbeti za telesno aktivnost in predvsem za redno odvajanje. Ko začutimo potrebo po odvajanju, blata ne smemo zadržati, ampak moramo nemudoma oditi na stranišče.
Le tako bomo postopno vzpostavili normalen ritem odvajanja. Večji je problem pri tistih ljudeh, ki so zaradi dolgotrajnega in hudega zaprtja že izgubili občutek za polnost danke.
Takšni bolniki se morajo na začetku zdravljenja oprijeti rednega urnika odvajanja. Se pravi, ne odvajajo po potrebi, ker je ne začutijo, ampak se vsaj enkrat, raje pa večkrat dnevno, zavestno pripravijo in odvajajo blato. In za to si morajo vzeti dovolj časa.
Pri vzdrževanju rednega odvajanja blata so nam poleg diete v pomoč številna zdravila. Pomembno je, da se o varnosti njihove tudi dolgotrajnejše uporabe in o pravilnem odmerjanju bolnik pred uporabo pogovori z zdravnikom ali farmacevtom.
Laktuloza kot učinkovita pomoč
Med najboljšimi tovrstnimi zdravili je laktuloza.
Laktuloza je sladkor nadvse podoben običajnemu mlečnemu sladkorju, ki se nahaja v materinem, pa tudi kravjem mleku.
Za razliko od mlečnega sladkorja, ki ga prebavimo in njegove sestavine iz črevesa preidejo v kri, je laktuloza za naše prebavne encime neprebavljiva. Zato ostaja "ujeta" v črevesu. Nanjo se v ozkem črevesu veže voda in je zato količina tekočine, ki prispe v široko črevo prevelika, da bi jo črevo lahko v celoti vsrkalo.
Zato je blato mehkejše in ga laže odvajamo. Še pomembnejše pa je prebiotično delovanje laktuloze, ki je hrana za nekatere rodove koristnih bakterij v širokem črevesu. Zato laktuloza spodbudi razmnoževanje in razrast koristnih bakterijskih vrst.
Pri bakterijski presnovi nastajajo iz laktuloze t.i. kratkoverižne maščobne kisline, ki zvečajo osmotski pritisk in kislost blata. Kisla črevesna vsebina spodbudi krčljivost črevesja in prispeva k hitrejšemu iztisu vsebine.
Bakterije in produkti njihove presnove predstavljajo ključni prostorski delež v blatu, zato se na ta način zveča tudi količina blata, kar spet spodbudi črevo k pojačanem krčenju.
Uporaba odvajal za odvajanje trdega blata
Uporabna odvajala so tudi druge neprebavljive snovi, ki vežejo nase vodo, podobno kot laktuloza in na ta način zvečajo prostornino in znižajo trdoto blata, npr. različna solna odvajala in polietilen glikol.
Vendar pa te snovi delujejo izključno kot osmotska odvajala, ne spodbujajo pa presnove črevesnih bakterij in torej nimajo dodatnega prebiotičnega učinka.
Pri zelo hudih oblikah zaprtja, večinoma takšnih, ki jih povzročajo organske bolezni, in redko pri funkcionalnem zaprtju, se uporabljajo zdravila, ki spodbujajo črevesno živčevje, da se poveča krčljivost črevesa. V to skupino spadajo vsa t.i. stimulantna odvajala (npr. antrakinoni iz sene in aloe ter bisakodil) in prokinetiki.
Kronično zaprtje je, kot že ime pove, kronična motnja. Zato je njeno zdravljenje dolgotrajno in terja od bolnika veliko truda in samodiscipline. Tudi, ko se vzpostavi normalen ritem odvajanja blata je potrebna skrb, da s spremenjenimi življenjskimi in prehranskimi navadami nadaljujemo, sicer se lahko zaprtje kmalu znova pojavi.
Lekarnar.com
